Policisti pojasnjujejo, da imajo s krožišči največ težav začetniki in starejši vozniki. Foto: Goran Rovan
Policisti pojasnjujejo, da imajo s krožišči največ težav začetniki in starejši vozniki. Foto: Goran Rovan
false
Pri starejših gre preprosto za to, da tega niso vajeni. Promet mora potekati tekoče, vozniki pa morajo biti ves čas pozorni, gre za večjo raven interakcije. Foto: Goran Rovan
Prenovljeno krožišče v Dobrovem z oljko v sredini. Foto: Katja Munih
Krožišča so v Sloveniji precej nova pridobitev - krožna križišča so se pri nas začela leta 1990 v Velenju. Foto: Radio Koper
false
V krožišču ne ustavljamo in ne vozimo vzvratno. Foto: BoBo
false
Pri uvozu v krožišče in izvozu moramo dati prednost pešcem in kolesarjem. Obvezna je uporaba desnih smernih utripalk, kadar želimo zapustiti krožno križišče. Foto: Goran Rovan
false
Če je v klasičnem križišču kar 32 kritičnih točk, pri katerih lahko pride do stika med udeleženci, jih je v enojnem krožišču le osem. Foto: Goran Rovan

Promet je živa stvar, ki se mora odvijati po določenih zakonih in redu, sicer lahko hitro izbruhne nesporazum. Kjer se srečata dve vozili, lahko nastane konfliktna situacija. Nekoč so zadeve reševali z mahanjem rok oziroma policistom sredi križišča, sledili so takšni in drugačni semaforji.

In prišla so krožišča. Iznajdba, ki je v varnosti in pretočnosti prometa naredila ogromen korak naprej. Krožišča pozitivno vplivajo na zmanjševanje hrupa in škodljivih izpustov v ozračje.

Krožna križišča zmanjšala število prometnih nesreč
Uspešnost uvedbe krožnih križišč v Sloveniji je očitna, saj se je v križiščih, ki so jih preuredili v krožišča, število prometnih nesreč zmanjšalo celo za 50 odstotkov, število poškodovanih pa za 75 odstotkov.

A vožnja po njih očitno ni tako preprosta. Vozniki se v cestnem prometu srečujejo s krožnimi križišči z enim ali več prometnimi pasovi. Vse pogostejša pa so krožna križišča z ločenimi prometnimi pasovi, tako imenovana turbokrožišča.

"Krožna križišča so izredno dinamična, promet po njih teče hitro in začetniku, ki še ni vešč vseh interakcij med vozniki, se rado zgodi, da se v določeni situaciji zaplete,“ pravi predsednik Združenja šol vožnje Slovenije Martin Miklavc.

Kako se pravilno vključiti v krožno križišče
Boštjan Smolej
iz sektorja prometne policije pojasnjuje, da mora voznik vedeti, kam mora iti, in mora se pravilno razvrstiti pred vstopom v krožno križišče, pri tem pa mora biti pozoren na pešce in kolesarje, ki imajo prednost. Po potrebi mora ustaviti, nadaljevati vožnjo in ustaviti na točki preglednosti. Mimo mora pustiti vozila, ki imajo prednost v krožnem križišču, in šele nato zapeljati na prometni pas.

"Če je več prometnih pasov, mora zapeljati na levi, notranji prometni pas in nadaljevati vožnjo, razen če se želi izključiti na prvem izvozu,“ pravila vključevanja v krožno križišče in zapuščanje le-tega obrazloži policist.

Začetniki v šolah vožnje imajo s tem nemalo težav, saj so prve lekcije usmerjene predvsem v pogled na desno, kjer so postavljeni prometni znaki.

"Šele pozneje, ko je voznik že izkušen, pride do tega, da se zave nevarnosti, ki mu preti z leve strani, in v takih primerih včasih pozabi na signalizacijo in prometne znake in označbe. Včasih se preprosto ljudje v takih situacijah izgubijo,“ pravi strokovnjak za varno vožnjo.

V oddaji Avtomobilnost je zato opozorjeno na tri glavne zaplete, ki se dogajajo pri vožnji v krožnih križiščih.

Problem številka 1: Nakazovanje smeri
Največkrat gre za nepravilne premike z vozilom. To pomeni, da vozniki ne nakazujejo smeri spremembe prometnega pasu pravočasno. Pred menjavo prometnega pasu je treba to storiti dovolj hitro in v pravem trenutku. Ne prepozno ne prekmalu, saj s svojim nakazovanjem spremembe smeri lahko povzroči nevarno situacijo. Če je prehitro, bo nekdo, ki čaka na vstop v krožno križišče, zapeljal v križišče in ga s tem izsilil; če pa to stori prepozno, lahko povzroči nevarno situacijo s tem, da bo voznik zapeljal v krožišče, in bo moral nato nenadoma zavirati.

Problem številka 2: Orientacija
"Pri začetnikih se na začetku pojavlja težava orientacije,“ na težavo opozori Miklavc. "Zgodilo se je tudi že, da so vozila vozila v nasprotno smer. Vožnja v krožnem križišču vedno pomeni vožnjo desno v nasprotni smeri urinega kazalca.“

Pri vključevanju v krožišče ni treba vklopiti desnih smernih utripalk. Vklopimo jih le, če je krožno križišče izvedeno tako, da je izvoz, po katerem želimo zapustiti krožno križišče, v neposredni bližini uvoza.

Problem številka 3: Mrtvi kot
Policisti in učitelji v šolah vožnje opozarjajo, da imajo vozniki težave z opazovanjem mrtvih kotov. Predvsem zato, ker gre za vožnjo v krogu in ogledala in pogledi okoli sebe vselej ne povedo vsega.

Naj se vse skupaj sliši še tako zapleteno, krožišča so varna. Policija na leto obravnava okoli 230 nesreč v krožiščih. Po navadi gre zgolj za zvito pločevino, pojavljajo se tudi telesne poškodbe, vendar večinoma lažje.

Kaj narediti, če se prometna nesreča zgodi v krožnem križišču? Veljajo enaka pravila kot v drugih križiščih. Če je to nesreča z materialno škodo, je treba kraj dogodka označiti z varnostnim trikotnikom, vozila pa čim prej umakniti. Če pa so nastale telesne poškodbe, je treba kraj nesreče zavarovati in poklicati policijo.

V oddaji Avtomobilnost je opozorjeno na tri glavne zaplete, ki se dogajajo pri vožnji v krožnih križiščih.