S tem ploščkom sta Rok Pezdirc in Urša Golob, ki skupaj delujeta v projektu New Wave Syria (NWS), spretno združila sodobno elektronsko glasbo in postrockovsko občutljivost, kar jima uspeva predvsem s specifičnim načinom produkcije, ki izvira iz tako imenovane naredi- sam-scene (DIY).

S svojimi modificiranimi ritmi otroških klaviatur in ritmom "mašin" dosežeta prav posebno zvočno podobo, ki spominja na predstavnike te tehnike, kot so Crystal Castles, Dan Deacon in The Knife. Med slovenskimi glasbeniki pa sta NWS izpostavila skupino Kleemar, ki ustvarja podobno glasbo.

Več o duetu New Wave Syria pa v spodnjem intervjuju.

Kako je nastal duet New Wave Syria?
Nastal je kot stranski projekt ob postrockbandu Superheroes Of Bmx, v katerem sva prej oba delovala. Oba sva imela neko željo po nečem novem oziroma po drugačnem pristopu k glasbi, tako sva se pred približno tremi leti odločila, da New Wave Syrii posvetiva vso pozornost.

Od kod ideja za ime?
New wave nama je že nekaj časa zvenel v glavi, ni bilo mišljen tako splošno kot neki novi val glasbe, šlo je bolj za interni novi val oziroma novo izkušnjo v najinem delovanju. Od rocka sva šla v bolj elektronsko glasbo, od kitar k klaviaturam in od klasičnih vzorcev v raziskovanje novih. Syria sva dodala naknadno, ker se nama je slišalo dobro in nekoliko eksotično.

Se vama zdi, da so slovenski glasbeniki dojemljivi za nove svetovne glasbene tokove?
Misliva, da so. Oziroma, vsaj mlajše generacije bodo najbrž bolj. Tudi to zaostajanje za svetovnimi trendi se zaradi razvoja tehnologije in interneta počasi zmanjšuje.

Za ploščo Hello, yes so kritiki dejali, da uspešno sledi svetovnim smernicam. Od kod sta pravzaprav te pobrala?
Seveda poslušava tudi veliko sodobne glasbe, tudi newyorška scena nama je blizu, tako da je najbrž zaznati tudi ta vpliv. Kar se tiče idej, pa jih nekaj pride ob glasbi, ki jo poslušava, veliko pa tudi iz samega raziskovanja zvoka in navdušenja nad glasbili.

Kako bi označili vajino zvrst glasbe?
Za nekakšno mešanico postrockovske-synthpop elektronike. S to mešanico sva se srečala vzporedno z odkritjem circuitbending scene (gre za neke vrste skupnost, ki predeluje otroške klaviature in stare ritme mašine s konca 80. let). S to sceno so povezani različni žanri, od 8-bit elektronike, chip tune glasbe do nu-ravea ...

Za kaj pravzaprav gre pri načinu produkcije naredi sam (DIY)?
Gre za približevanje rocka elektroniki, za rokenrol pristop k glasbi, živi nastop z uporabo elektronskih instrumentov. Strukture komadov so bližje rock- in popprodukciji. Kar se tiče pristopa naredi sam, pa nama je bil ta vedno blizu. Tako sva se odločila, da bova sama posnela album, oblikovala ovitek in album navsezadnje tudi sama izdala (prek kolektiva Cheap Tunes).

Kateri so glasbila in pripomočki, ki jih uporabljata za ustvarjanje pesmi?
Z začetkom NWS-ja sva se začela ukvarjati tudi s predelovanjem inštrumentov. Osnovni princip predelave je, da v vezje vneseš različne kratke stike (nadzorovane prek stikal), ki spremenijo zvok inštrumenta. Trenutno uporabljava štiri klaviature, tri ritemmašine, predvajalnik kaset in nekaj efektov, od teh sva predelala tri naprave.

Kako bi opisala svoje glasbeno ustvarjanje?
Kot nekakšno sprotno učenje in raziskovanje. Ne gre za podiranje nekih pravil elektronske glasbe, prej gre za približevanje rockglasbe ali pa rockzvoka k elektronski glasbi.

Kako je vajina glasba sprejeta med občinstvom?
Na splošno dobro, všeč nama je, ker naju dobro sprejemajo tako na rocksceni kot elektronski. Ta mesec sva na primer nastopala v K4 v Ljubljani, čez dva tedna pa nastopava v Rdeči Ostrigi v Škofji Loki. Dva različna kluba s popolnoma različnim programom. Najboljši odziv pa je po navadi na Metelkovi.

Kaj vaju navdušuje poleg ustvarjanja glasbe?
Oba navdušuje poklic, za katerega študirava (op. Urša študira tržno komuniciranje in odnose z javnostmi na fakulteti za družbene vede, Rok študira na fakulteti za arhitekturo), poleg tega se navdušujeva še nad umetnostjo v nekem splošnem smislu, od glasbe, filma, vizualnih umetnosti ...

Let It Out