Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od cepiv proti covidu-19 pričakujemo, da bodo izzvala učinkovitejši in dolgotrajnejši imunski odziv kot po samem prebolevanju bolezni covid-19, pravi vodja Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani prof. dr. Alojz Ihan.
Zaščiteni bomo od sedem do devet dni po drugem odmerku cepiva. Svetujemo, da se nosečnice ne cepijo, tistim, ki načrtujejo zanositev, pa svetujemo, da zanosijo dva meseca po cepljenju, je pojasnil profesor na fakulteti za farmacijo Borut Štrukelj.
"Pričakujemo, da bomo podatke dobivali redno od NIJZ-ja," je o zapletu glede podatkov, ki jih sledilnik za covid-19 prvič to jutro ni dobil, dejal eden pobudnikov projekta Luka Renko, ki trenutno koronavirusno situacijo označuje kot "daleč od dobre".
Epidemija covida-19 se decembra zagotovo ne bo umirila. Vemo, da bodo cepljenja šele januarja in cepljenje bo edino, ki bo obrnilo ta trend, opozarja infektolog Andrej Trampuž, ki deluje v največji evropski bolnišnici Charite v Berlinu.
Vsi iščemo neko luč na koncu predora, da se malo opogumimo, da so ukrepi oziroma ravnanje državljanov ustrezni, da se bo epidemija obrnila navzdol, pravi direktor Golnika in član vladne svetovalne skupine Aleš Rozman.
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu-19. Zdaj tako vemo, kako kužen je novi koronavirus.
Prof. dr. Vojko Flis je generalni direktor UKC-ja Maribor in profesor na mariborski medicinski fakulteti. Pravi, da takšnega povečevanja števila hudo bolnih ne pomni in da plujemo med Scilo in Karibdo.
"Če spremenimo infekcijsko kliniko v covidno bolnišnico, bi lahko na intenzivnem oddelku sprejeli do 26 kritično bolnih bolnikov, na navadnem 45, morda 50," pravi Matjaž Jereb, vodja covidnega oddelka na infekcijski kliniki v kliničnem centru v Ljubljani.
Švedska strategija spopadanja z novim koronavirusom morda ni primerna za vse države, zlasti pa ne za tiste, v katerih je raven zaupanja v oblast nižja, poudarja švedska novinarka Amina Manzoor.
Nele Brusselaers, magistrica medicine, bolnišnične higiene in obvladovanja okužb ter epidemiologije, meni, da se Švedska zajezitve epidemije ni lotila na pravi način.
Največja neznanka covida-19 ostaja, katerega obolelega bo doletel težji potek bolezni, pri kom bodo torej sledili zapleti. Za zdaj poznamo kar nekaj dejavnikov, ki vplivajo na to.
Če bomo spremenili način življenja, se ne bomo zaščitili le pred novim koronavirusom, ampak tudi pred prihodnjimi, poudarja Margaret Ann Harris, predstavnica Svetovne zdravstvene organizacije.
Znanost razvija teste, ki prepoznajo novi koronavirus v obdobju, ko smo kužni. Teži se k testom za domačo uporabo, je o napredku pri testiranjih dejala imunologinja Vesna Pulko iz raziskovalnega centra družbe Roche v Zürichu.
"Menim, da večina Slovencev zna ločiti lažne novice od pravih, da ukrep nošenja mask ni političen ukrep," pravi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, zdravnica Tina Bregant.
"Covid-19 je zelo težka bolezen in ni navadna gripa. Ko se bolezen hitro prenaša, ko so bolnišnice polne, so rezultati zelo slabi in za to boleznijo umre veliko bolnikov," je dejal zdravnik Ognjen Gajić s prestižne klinike Mayo.
Imunolog Alojz Ihan opozarja, da jeseni ne bo šlo samo za zdravstveni boj proti covidu-19, ampak bo v igri predvsem ekonomsko in družbeno preživetje naše države in nas državljanov.
Zdravniki gredo v svoji karieri lahko čez več faz, tudi obupov, ki so običajno tihe in zakrite v intimnost večera svoje sobe. Nevrolog Zvezdan Pirtošek hkrati poudarja, da je med zdravniki veliko samomorov in depresij.
"Menim, da korona vpliva na vsakega izmed nas. Okoli sebe bomo iskali tiste, ki jih bomo imeli za resne ljudi. Kaj to pomeni? Kdor je neresen, mu bo vseeno, če bo kašljal, kihal," meni pulmolog Matjaž Fležar, ki je na Golniku vodil oddelek covid-19.
Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica infekcijske klinike v UKC Ljubljana, kjer se ukvarjajo z boleznimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi, je dejala, da o novem koronavirusu zdaj vedo veliko več, kot so vedeli na začetku, ne vedo pa še vsega.
Ob prvi zmagi nad covidom-19 in veselju, ki ga prinašajo drobne malenkosti, za katere nas je virus prikrajšal, nas strokovnjaki svarijo, da epidemije še ni konec.
Neveljaven email naslov
