Roman Jerala. Foto: TV Slovenija, posnetek zaslona
Roman Jerala. Foto: TV Slovenija, posnetek zaslona

Znanstvenik Roman Jerala s Kemijskega instituta je razočaran nad nizko precepljenostjo v Sloveniji. Še posebej zato, imamo v rokah odlično orožje tako proti virusu kot proti novim zapiranjem, pa ga niti ob nastajajočem četrtem valu in jesenjo, ko virusi precej raje razsajajo kot poleti, ne uporabimo dovolj množično. Več v pogovoru, ki ga je z njim v Odmevih TV Slovenija opravila voditeljica Rosvita Pesek:


Jerala: Za zadostno precepljenost do jeseni bi morali na teden cepiti 100.000 ljudi

V več kot desetih državah Evropske unije so s prvim odmerkom cepili že 70 odstotkov ljudi. Pri nas je s prvim odmerkom cepljenih 42 odstotkov prebivalcev. Nekako nam ne gre. Obstali smo.
Da, res je. Žal je statistika porazna. Moram reči, da sem na začetku, ko se je izkazalo, da imamo na voljo učinkovita cepiva in da jih imamo dovolj za precepljenje prebivalstva, upal, da bomo s pridom izkoristili to v bistvu edino orodje, ki ga imamo na voljo za omejevanje epidemije. Žal res praktično stopicamo na mestu.

Rekorder je Malta s 84-odstotno precepljenostjo, sledijo seveda severne države. Mi smo pa skupaj z Romunijo, Bolgarijo, Hrvaško ... In ko ljudi vprašamo, še zmeraj slišimo očitek: cepivo je bilo narejeno prehitro, to je eksperiment, jaz mu ne zaupam.
Poleg teh držav nas prekašajo tudi južne države, Španija, Portugalska. Tako da žal, v tem paketu pademo na Vzhod. Seveda uporabljamo natanko ista cepiva kot vsi drugi. Pri drugih gre morda za večje zaupanje znanosti. Mislim, da se morajo vsi zavedati, da če ne bomo dovolj precepljeni, bomo pač trpeli posledice in s tem ne samo tisti, ki ne bodo cepljeni, ki bodo zboleli, ampak vsi skupaj.

Cizelj: Imamo 850 tisoč potencialnih bolnikov, epidemija lahko uide izpod nadzora

Zdaj se pogovarjamo o različici delta, pravimo, da je pri nas že prevladujoča. Ima znake močnega prehlada. Kaj še? Kako vemo, da smo se okužili prav s to različico?

Mislim, da ni pomembno, ali smo se okužili s to različico ali ne. Pomembno je, da testiramo in ugotovimo, ali gre res za to okužbo ali ne, s tem poskrbimo zase, predvsem pa za to, da ne bomo okužili še drugih. Testnih mest je dovolj, ampak še enkrat, cepljenje je tisto, ki lahko širjenje ustavi. Žal je ta različica najbolj učinkovita od vseh variant doslej, in vemo, da je približno dvakrat bolj infektivna kot začetna različica.

Kaj to pomeni? Da prej za njo zbolimo?
V bistvu se je izkazalo, da potek bolezni hitrejši in da je virusno breme približno tisočkrat močnejše kot pri drugih, kar pomeni, da se bistveno hitreje raznaša. Povprečen okuženi lahko okuži od šest do osem drugih ljudi.

Nas cepljenje popolnoma varuje tudi pred to različico?
Cepljenje nas zelo dobro zaščiti pred potekom bolezni. To je tisto, kar je najpomembnejše. Pri cepljenih je še vedno nekje 90 odstotkov zaščite pred hospitalizacijo, pred hudim potekom bolezni. Cepljeni se lahko tudi okužijo, ampak imajo bistveno manjše število virusov, kar pomeni, da je bistveno manjša možnost, da bodo okužili tudi druge.

In potek bolezni je lažji?
Absolutno. Seveda pa ne zaščiti vseh. Še vedno obstaja neka verjetnost, da lahko nekdo zboli.

Kaj pa različica delta plus? Objavljen je bil podatek, da imamo v Sloveniji potrjenih šest primerov, po svetu jih je pa 500.
O tej različici še premalo vemo, da bi lahko rekli, da ima bistveno drugačne lastnosti. Tudi po svetu jo relativno malo poznamo. Mislim, da je bolje, da jo za zdaj obravnavamo kot različico delta, ki je že sama po sebi nevarna.

Za udeležbo na shodih in javnih prireditvah bo potreben pogoj PCT

Ta trenutek imamo po Sloveniji nekaj čez 800 primerov aktivnih okužb. V bolnišnicah imamo 27 bolnikov, sedem na intenzivni negi, eden je umrl. Kaj napovedujete?
Napovedujem, da bo tako kot po drugih državah prišel cunami delta. Vidimo, kako po drugih državah strmo rastejo okužbe. Zelo dobro in pomirjujoče je, da je število hospitalizacij približno desetkrat manjše kot pri prejšnjih valovih – ampak v državah, kjer je precepljenost zelo visoka. Če pogledamo po drugi strani Rusijo, vidimo, da je tam število mrtvih večje kot kadar koli v tej epidemiji.

Janša: Od sredine avgusta testiranje ne bo več brezplačno. Odgovornost je na posamezniku.

Ampak vlada pravi: ne bomo ničesar zapirali. Stvari bodo odprte, ljudje se boste premikali s temi potrdili PCT.
Jaz osebno bi to jemal bolj kot svarilo, vsekakor je želja, da nas ne zapiramo. Ampak sem prepričan, da ko bo zdravstveni sistem preobremenjen, ne bo ostalo drugega, kot da zaščitimo tudi tiste, ki se niso zaščitili zaradi, recimo temu, svojega nespametnega ravnanja.

Prosila bi vas za komentar ene novice, ki smo jo našli. Pravi takole: v Združenem kraljestvu so pred dnevi začeli eksperiment množičnega prekuževanja prebivalstva z virusom s sproščanjem vseh omejitev, ob eksponentni rasti okužb. 122 znanstvenikov je v pismu ukrepu nasprotovalo in ukrep opisalo kot neetičen. Namen pa je, da bi čez poletje okužili mlade in do jeseni dosegli skupnostno imunost. Kaj mislite o takšnem eksperimentu?
To odločitev, ki jo je sprejela vlada Združenega kraljestva, velja samo za Anglijo, medtem ko preostali deli ne. Škotska se je odločila, da temu ne bo sledila. Jaz osebno menim, da je to zelo tvegan eksperiment. Okužilo se bo večje število mladih, ki niso bili cepljeni. Pri tem računajo, da je potek bistveno blažji. Ampak moramo se pa zavedati, da tudi pri mladih v približno desetih odstotkih pride lahko do dolgotrajnih posledic, ki trajajo tri, štiri mesece, tako imenovani dolgi covid, ki vpliva na – recimo temu – meglo v možganih, na utrujenost. Posledice so lahko precej neprijetne. Tudi v Sloveniji imamo že precej takih primerov dolgega covida. Jaz vsekakor mislim, da bi bilo precej bolj smiselno, da bi počakali z omejitvami, preprečili to množično okuževanje, pocepili še druge ljudi. Mislim, da računajo, da bo potek poleti lažji in da bodo potem praktično že vsi pocepljeni, ko bo prišlo do ponovnega začetka pouka. Ampak vidimo, da je vsak dan približno 50.000 okuženih in še dodatno takih, ki so bili izpostavljeni, mislim, da je takih več kot 100.000 na dan. Poteka res množično pridobivanje čredne imunosti. Kot drugi znanstveniki, ki so se oglasili v tem primeru, tudi jaz mislim, da je to zelo, zelo tvegano.

Kaj pa tak družbeni eksperiment? To je pravzaprav eksperiment z življenji?
To je eksperiment z življenji, in če se spomnimo, so na točno ta način začeli na začetku tako Združeno kraljestvo kot Nizozemka, Švedska. Potem pa so se umaknili, ker so videli, da ni ... V tem primeru računajo, da je že tako velik delež prekuženih, da bodo prekužili še druge. Ampak kot rečeno, mislim, da so drugačne poti.

Videoposnetek celotnega pogovora:

Jerala o četrtem valu epidemije