Nekateri ukrepi bodo kljub koncu epidemije ostali. Foto: BoBo
Nekateri ukrepi bodo kljub koncu epidemije ostali. Foto: BoBo

Vodja svetovalne skupine Mateja Logar in vodja klinike Golnik Aleš Rozman sta za Odmeve poudarila, da je okoli 100 okuženih na dan, kolikor jih zaznavajo zadnje čase, res malo, a v podobnem času lani smo imeli po le nekaj primerov na dan, včasih celo nobenega. Zato se ne smemo razpustiti, ampak previdno nadaljevati v prihodnost, sploh z mislijo, da je jesenski val – lani se je zgodil – mogoč. Enoglasno sta poudarila, da je najboljša rešitev za vse težave, tako zdravstvene kot tiste, ki omejujejo javno življenje, cepljenje. Več v pogovoru obeh strokovnjakov za Odmeve:

Kaj pomeni, da je epidemije konec

Epidemija se izteka

Vlada je epidemijo razglasila 19. oktobra lani, zadnjič pa jo je za 30 dni podaljšala 16. maja. Preklic epidemije ni potreben, saj razglasitev preneha z iztekom veljavnosti odloka. Za to so izpolnjeni tudi vsi pogoji, torej 14-dnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev in zasedenost navadnih in intenzivnih bolnišničnih oddelkov.

Vladno kadrovanje

Vlada je na dopisni seji imenovala Roberta Cuglja za državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje. Funkcijo bo prevzel v petek. Cugelj je diplomirani strojnik in magister organizacijskih ved. Leta 2001 se je zaposlil na rehabilitacijskem inštitutu in tri leta pozneje postal generalni direktor. Lani je bil izbran na razpisu za direktorja onkološkega inštituta, a ga takratni zdravstveni minister ni potrdil. Obenem je bil imenovan za nov štiriletni mandat na čelo rehabilitacijskega inštituta Soča. Vlada je zdaj dala soglasje k razrešitvi s tega položaja in ga imenovala za državnega sekretarja. Na ministrstvu sta državna sekretarja Alenka Forte in Franc Vindišar, ekipa ministra Janeza Poklukarja se bo tako okrepila s tretjim državnim sekretarjem.

Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Logarjeva je spomnila, da je epidemiološka slika v primerjavi z lanskim koncem epidemije drugačna: veliko število cepljenih in prebolevnikov, ki so zdaj zaščiteni.

Ker je virus še vedno med nami, v veljavi ostajajo nekateri ukrepi. Ostaja sistem PCT – "preboleli, cepljeni in testirani". Še vedno veljajo omejitve na 10 kvadratnih metrov pri izvajanju dejavnosti, nošenje mask v zaprtih javnih prostorih in omejitev 75-odstotne zasedenosti sedišč na prireditvah.

Se pa s koncem epidemije v gostinskih lokalih umika omejitev, da so lahko pri mizi štiri odrasle osebe in otroci.

Kako bodo stvari potekale v prihodnje, je na novinarski konferenci vlade podrobneje razgrnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar.

Maske, razkuževanje, razdalje in PCT ostajajo obvezni

To, da vlada ne bo podaljšala epidemije, ne pomeni, da se bodo sprostili vsi sprejeti ukrepi, je poudaril Vindišar.

Svetovalna skupina za covid-19 bo po Vindišarjevih besedah še naprej tedensko spremljala epidemiološko sliko v državi in ocenjevala, kateri ukrepi so potrebni, da ostane položaj pod nadzorom. Za zdaj ne pričakuje večjih sproščanj. "Na tem mestu tudi moja prošnja, da vsi skupaj še naprej upoštevamo vsa priporočila in ukrepe. Vsi sprejeti odloki ostajajo v veljavi, dokler se ne iztečejo oziroma jih vlada ne podaljša," je poudaril.

Franc Vindišar. Foto: MMC RTV SLO
Franc Vindišar. Foto: MMC RTV SLO

Tudi po koncu epidemije ostaja v veljavi sistem PCT (preboleli, cepljeni, testirani) za vstop v notranje prostore v lokalih, na kulturne in športne prireditve ter v nastanitvene objekte. Treba je zagotoviti 10 kvadratnih metrov na osebo na prireditvah brez fiksnih sedišč, tri metre razdalje med mizami in največ 75-odstotno zasedenost nastanitvenih obratov in na prireditvah. "Kjer je mogoče, naj dejavnosti potekajo na prostem, notranje prostore je treba redno prezračevati," je opozoril državni sekretar.

Po njegovih besedah je ključno tudi nadaljnje cepljenje prebivalstva proti covidu-19. "V Sloveniji je trenutno na voljo dovolj cepiva, da se lahko cepi vsak, ki se za to odloči. Cepilni centri odpirajo svoja vrata, da se lahko ljudje cepijo, četudi niso naročeni," je dejal. Državljane je pozval, naj se čim prej cepijo. "Za nami je težko leto in pol. Epidemija nas je postavila pred marsikatero preizkušnjo. S sodelovanjem in solidarnostjo smo zmogli, vendar še nismo pretekli ciljne črte," je zaključil.

Ribič: Nekateri dodatki ostajajo, drugi ne

Mateja Ribič. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Mateja Ribič. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateje Ribič ostajajo kljub izteku epidemije z današnjim dnem (torek) v veljavi številni ukrepi v pomoč socialnovarstvenim zavodom. Tako bo ministrstvo tudi v prihodnje zagotavljalo sredstva za dodatne zaposlitve, zaposleni bodo še naprej upravičeni do dodatka za delo v sivi in rdeči coni, če jih bo treba vzpostaviti. Se pa s koncem epidemije preneha mesečno samodejno podaljševanje uveljavljanja pravic iz javnih sredstev.

Razmere v socialnovarstvenih zavodih se sicer še naprej izboljšujejo. V zadnjem tednu so okužbo z novim koronavirusom zaznali le pri enem stanovalcu v vseh domovih in pri dveh zaposlenih.

Ribič je poudarila, da bodo razmere na trgu dela še naprej spremljali in po potrebi sprejemali ukrepe. "Podatki na trgu dela kažejo, da so bili sprejeti vladni ukrepi učinkoviti in so dosegli svoj namen. V ponedeljek je bilo med brezposelnimi manj kot 73.000 ljudi, kar pomeni 5000 brezposelnih manj kot v mesecu pred začetkom prve razglašene epidemije," je pojasnila.

Dodatkov za javne uslužbence v vrednosti 65 odstotkov z dnevom preklica epidemije ni več, ostajajo pa dodatki iz protikoronske zakonodaje za tiste, ki delajo v neposrednem stiku s covidnimi bolniki. "Določeni zaposleni v zdravstvu, sociali, povsod tam, kjer imamo covidne bolnike, bodo še vedno dobivali po 30 odstotkov dodatka na osnovno plačo," je povedal Vindišar.

Poklukar: Grožnje novega koronavirusa še ni konec

Janez Poklukar. Foto: BoBo
Janez Poklukar. Foto: BoBo

V Sloveniji se bo končala epidemija covida-19, a grožnje novega koronavirusa še ni konec, je v izjavi ob robu zasedanja sveta EU-ja za zaposlovanje opozoril minister za zdravje Janez Poklukar. Edina pot iz krize je zadostna precepljenost prebivalstva. "Epidemija je pokazala, da je cepljenje najpomembnejši zdravstveni ukrep, brez katerega si ne moremo predstavljati prihodnosti. Tako kot prihodnost Evrope tudi cepljenje temelji na solidarnosti in sodelovanju. Cepljenje je odločitev za naše zdravje in za naša življenja. To je majhen korak za posameznika, pa vendar velik korak za slovensko in evropsko družbo," je še dodal Poklukar.

Po njegovih besedah je tudi za zaščito pred širjenjem delta različice koronavirusa pomembno, da v družbi dosežemo zadostno precepljenost prebivalstva. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da se delta različica širi hitreje in da pri tem bolezen za tiste, ki niso cepljeni, poteka v hujši obliki.

Po Poklukarjevem mnenju je ključno tudi to, da se s precepljenostjo zmanjša dnevno število okuženih prebivalcev in da Slovenija tudi na tak način obvlada morebitni izbruh delta različice koronavirusa.

Ukrepi ob koncu epidemije

Vlada tedensko o tem, kateri ukrepi ostajajo

Na ministrstvu za notranje zadeve pa so pojasnili, da o morebitnem podaljšanju epidemioloških ukrepov tedensko odloča vlada. Do 20. junija v veljavi ostajata odloka o začasni prepovedi zbiranja in o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo.

V ponedeljek 4,8 odstotka pozitivnih izvidov

V ponedeljek so opravili 2330 PCR-testov na novi koronavirus in našli 112 okužb. Opravljenih je bilo tudi 39.801 hitrih antigenskih testov.

V bolnišnicah se zaradi koronavirusne bolezni zdravi 112 bolnikov, 40 jih je na enotah intenzivne nege. Dva bolnika s covidom-19 sta v ponedeljek umrla.

Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb je trenutno na številki 132.

Foto: Twitter/Vlada RS
Foto: Twitter/Vlada RS

Nadaljuje se množično cepljenje

V Sloveniji je cepiva zdaj dovolj, zato bodo v prihodnjih dneh v cepilnih centrih po vsej državi pripravili dneve odprtih vrat. Trenutno je tam predvideno cepljenje s cepivom proizvajalca AstraZeneca, saj je trenutno tega cepiva po besedah direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka največ. Za ta cepilna mesta je predvidenih okoli 150.000 odmerkov. Cepiva AstraZenece bo dovolj tudi za cepljenje z drugim odmerkom, je še zagotovil.

V cepilnem centru na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo v četrtek, soboto in nedeljo potekalo množično cepljenje s cepivom AstraZenece. Cepljenje bo na omenjene dneve mogoče med 14. in 20. uro. Ljudje, ki se bodo odločili za cepljenje, naj s seboj prinesejo kartico zdravstvenega zavarovanja, so sporočili iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Cepljenje brez naročanja bo potekalo tudi na severnem Primorskem. V Ajdovščini bo potekalo v sredo med 17. in 19. uro v prostorih zdravstvenega doma, na voljo bo cepivo AstraZenece. Cepilni center Tolmin bo t. i. dan odprtih vrat za cepljenje nenaročenih organiziral v četrtek med 12.45 in 14.30 v prostorih Kinogledališča Tolmin. Cepili bodo s cepivom AstraZenece.

V četrtek bodo nenaročene ljudi s cepivom AstraZenece cepili tudi v Novi Gorici, in sicer med 9. in 17. uro v prostorih materinske šole na Ulici Gradnikove brigade 7. V Idriji pa bo cepljenje potekalo v soboto med 9.30 in 11. uro.

Borut Štrukelj o AstraZeneci in možnosti izbire cepiva

"Upamo, da virus ne bo hitrejši kot mi"

Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo je za Odmeve poudaril, da koristi cepiva pretehtajo tveganja ob cepljenju. Obstaja pa možnost, da bi sčasoma vektorska cepiva, torej AstraZenece in Johnsona & Johnsona, v celoti nadomestila cepiva mRNA (kot sta trenutno cepivi Pfizerja in Moderne).

"RNA-virusi radi mutirajo. Z novimi tehnologijami, kot so RNA- in DNA-cepiva, lahko te mutacije že vgradimo v različice in to zdaj delata družbi Pfizer/BioNTech in Moderna. Če bo treba, bomo imeli različico cepiv na osnovi RNA in se bomo ponovno cepili. Upamo seveda, da virus ne bo pametnejši in hitrejši kot mi," je napovedal za morebitne prihodnje izbruhe večje pojavnosti novega koronavirusa.

Kako daleč pa je odkrivanje učinkovitega zdravila proti nevarnemu koronavirusu?
To gre počasneje, odgovarja Štrukelj. "Virusi so nekako napol živa bitja, in če naredimo zdravilno učinkovino, ki naj bi selektivno ustavila razvoj virusa, na neki način vplivamo potem seveda tudi na naše celice. Virusi se razmnožujejo v naših celicah. Dve učinkovini bi omenil: prva je olnupiravir, to je nova učinkovina, ki kaže veliko selektivnost in učinkovitost. Študije gredo naprej tudi pri ivermectinu. Ivermectin smo mogoče v Evropi nekoliko zapostavili. Študije kažejo na to, da bi ivermectin lahko bila ena od zelo pomembnih učinkovin. A pomembno je, da so študije narejene tako, kot morajo biti. Rezultate pričakujemo proti koncu leta."

V UKC Ljubljana ob koncu epidemije veseli, da bodo lahko nekoliko zadihali

Foto: BoBo
Foto: BoBo

V UKC-ju Ljubljana je trenutno na covidnih oddelkih še 72 bolnikov, od tega 20 na intenzivni negi. Kot je ob koncu epidemije covida-19 za primerjavo povedal v. d. generalnega direktorja UKC-ja Jože Golobič, so jih na vrhuncu epidemije konec novembra zdravili 352, od tega 69 na intenzivni negi.

Golobič je povedal, da je bilo covidno delovišče zanje velik požiralnik kadra, ki ga niso mogli zagotoviti na trgu dela, ampak so ga bili prisiljeni vzeti z drugih klinik, te pa zaradi tega niso mogle v celoti izvajati svojega programa.

Medicinske sestre množično odhajajo, nekatere tudi za blagajne

Kljub epidemiji pa jim je po njegovih besedah uspelo realizirati več kot 80 odstotkov programa. "Računamo, da bi z umirjanjem epidemije in po obdobju dopustov jeseni lahko stvari organizirali tako, da bi dosegali več kot stoodstotno realizacijo in bi hkrati lahko odpravljali čakalne vrste," je dejal prvi mož Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Kot je pripomnil, so težave s kadrom delno tudi sistemske, saj so povezane s sistemom plač v javnem sektorju. Med drugim pa so razpisali štipendijsko shemo, povišali zneske štipendij in urne postavke za delo študentov ter delo po podjemnih pogodbah, zato Golobič upa, da bodo sčasoma na trgu našli nekaj novega kadra.

Ob tem je postregel še z dobro novico, da je vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prav danes potrdila sredstva za energetsko obnovo v vrednosti 50 milijonov evrov, ki vključuje novo notranjo opremo, pa tudi za prezračevanje in klimatizacijo, kar pomeni, da bo letos najverjetneje še zadnje poletje, ko bodo morali njihovi bolniki trpeti zaradi vročine.

Golobič je še dodal, da je ponosen na vse sodelavce, ki so se v času epidemije izkazali. Verjame, da bodo ohranili nekatere nove dobre navade, ki so se jih navzeli v tem času. Sicer pa bo s formalnim koncem epidemije konec tudi podlage za nekatere dodatke zaposlenim, tako da bodo ti od zdaj upravičeni le za tiste, ki bodo neposredno delali s covidnimi bolniki. Za nazaj so bili vsi dodatki izplačani, z izjemo maja in polovico junija.

Sicer pa se s koncem epidemije organizacijsko pri njih veliko ne bo spremenilo. Za zdaj je dilema delno v tem, ali bodo vstopne točke še naprej nadzorovali na isti način kot zdaj, ali pa bo prišlo tu do kakšnega sproščanja. "Zagotovo še ne takoj, saj bodo nekateri ukrepi za preprečevanje okužb z novim koronavirusom še naprej veljali," je še dejal.

Tatjana Lejko Zupanc: Epidemija je prinesla tudi nekatere pozitivne stvari

Tatjana Lejko Zupanc. Foto: BoBo
Tatjana Lejko Zupanc. Foto: BoBo

Po besedah infektologinje Tatjane Lejko Zupanc so določene stvari v času epidemije prinesle tudi pozitivne stvari. Ena od teh je bolj spoštljiv odnos do higiene rok tako med zdravstvenim osebjem kot v splošni populaciji.

"Verjetno bomo vsi tudi previdnejši, ko bo spet sezona respiratornih okužb. Naučili smo se, da dosledna uporaba mask zelo prispeva k njihovemu zmanjševanju. Gotovo pa bo še nekaj časa preteklo, da se bomo popolnoma sprostili, vsaj kar se tiče zaposlenih v UKC-ju," je dejala.

Kot je poudarila, je osebje v teh mesecih dalo vse od sebe, zdaj pa jim bodo omogočili tudi nekaj prostega časa in dopustov.

Trenutno so pri njih v povprečju bolniki stari od 65 do 75 let, v glavnem gre za necepljene, zelo malo je bilo takih, ki so že bili cepljeni proti covidu-19, kar kaže, da je vsaj začasen odgovor na epidemijo prav cepljenje, čeprav za zdaj še ne vemo, koliko časa bomo zaščiteni.

Na njihovi kliniki še naprej vsaj na papirju ostaja odprt oddelek za zelo nalezljive bolezni, za katerega upa, da ga bodo lahko tudi kadrovsko pokrili. Ta bo tudi v prihodnje ostal kot ena od organizacijskih enot, saj je predviden tudi pozneje v novi zgradbi klinike.