Virus se širi še naprej, tudi zaradi novih različic. V številnih državah ostajajo v veljavi protikoronski ukrepi. Določeno mero upanja pa prinaša cepljenje proti covidu-19.

Potem ko so v kitajskem Vuhanu 31. decembra 2019 potrdili prvi primer novega koronavirusa, je trajalo le nekaj več kot dva meseca, da je ta našel pot na vse celine in v več kot 100 držav. WHO je ob izjemno hitrem širjenju virusa po vsem svetu 11. marca razglasil pandemijo covida-19.

V številnih državah so stalnica postali preventivni ukrepi, kot so umivanje in razkuževanje rok, priporočena medsebojna razdalja in zaščitne maske ter zapiranja različnih delov družbenega in gospodarskega življenja. Številni šolarji, dijaki in študenti so bili prisiljeni v šolanje na daljavo.

Tudi ob vseh teh ukrepih je po svetu umrlo skoraj 2,6 milijona ljudi. Največ ljudi, več kot 500.000 je umrlo v ZDA, sledijo Brazilija, Mehika, Indija, Združeno kraljestvo in Italija.

Okužbo so doslej potrdili pri več kot 116 milijonih ljudi. Tudi po številu potrjenih okužb so na prvem mestu ZDA, sledijo Indija, Brazilija, Rusija in Združeno kraljestvo.

Glede na smrtnost na milijon prebivalcev pa so na vrhu Gibraltar, San Marino, Belgija in Slovenija. Kitajska, od koder se je virus razširil, je na repu te lestvice, poroča Radio Slovenija. Ta država je namreč uveljavila zelo stroge ukrepe. Učinkovit del strategije je bila vzpostavitev posebnih bolnišnic za covidne bolnike, saj so jih tako ločili od drugih bolnikov. Okuženi morajo ostati v strogo nadzorovani karanteni. Za tujce, ki pridejo na Kitajsko, so podaljšali karanteno na en mesec.

Velika gospodarska škoda

V vseh državah je gospodarstvo utrpelo veliko škodo. Ta naj bi bila največja po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. V Mednarodnem denarnem skladu so januarja ocenili, da bo svetovno gospodarstvo med letoma 2020 in 2025 izgubilo 22.000 milijard dolarjev.

Upanje na vrnitev v življenje, kot je bilo pred pandemijo, predstavlja cepljenje proti covidu-19, ki se je začelo konec lanskega leta po zaslugi izredno hitrega razvoja vrste cepiv v manj kot letu dni. Kot poroča Guardian, so do zdaj po svetu cepili skoraj 320 milijonov ljudi, na dan se jih cepi nekaj več kot sedem milijonov.

V Evropski komisiji priznavajo, da je bilo storjenih nekaj napak na tem področju, in sicer glede predolge odobritve cepiv. Tudi glede dobav in količine proizvodnje so bila pričakovanja prevelika, preveč optimistična.

Še večjo grožnjo pa predstavlja pomanjkanje solidarnosti. Deset držav je namreč monopoliziralo večino celotne letošnje proizvodnje cepiva. Revnejše države tako ne bodo imele cepiva v zadostnem obsegu, da bi zajezile okužbe, pred letom 2024. To pa pomeni, da bo smrtnih žrtev še več, opozarja WHO. Če v teh državah virusa ne bodo omejili, se bo tam razmnoževal, mutiral in širil po svetu.

Umrlo najmanj 3000 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov

Zaradi covida-19 je po svetu umrlo najmanj 3000 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, je ob prvi obletnici razglasitve pandemije sporočil Mednarodni svet medicinskih sester (ICN). To število, ki temelji na podatkih za 60 držav, je verjetno močno podcenjeno, so še navedli po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Izvršni direktor ICN-a Howard Catton je ob tem opozoril, da so medicinske sestre med pandemijo doživele "množično travmo", kar jih je potisnilo v fizično in duševno izčrpanost. "Dosegle so točko, ko so dale vse, kar so lahko," je povedal.

Pandemija bi lahko po navedbah združenja, v katerem je več 130 nacionalnih združenj medicinskih sester, "sprožila množičen odhod iz poklica", in sicer že v drugi polovici leta 2021. Pomanjkanje medicinskih sester bi se lahko povečalo na skoraj 13 milijonov. Ob začetku pandemije jih je bilo po vsem svetu 27 milijonov, kar je bilo šest milijonov premalo. "Morda smo na robu prepada," je povedal Catton, pri čemer je spomnil, da so za usposabljanje medicinske sestre potrebna od tri do štiri leta.

Opozorili so, da se bodo morale medicinske sestre po koncu pandemije spopasti s čakalnimi vrstami v zdravstvu, kakršnih še ni bilo. Zato so vlade pozvali, naj vlagajo v izobraževanje novih medicinskih sester. Zavzeli so se tudi za višje plače za tiste, ki že opravljajo ta poklic, da bi ostali v njem.