Stanje v šolstvu je po evropskih državah različno. Foto: EPA
Stanje v šolstvu je po evropskih državah različno. Foto: EPA

V Avstriji že od februarja potekajo redna testiranja šolskih otrok na koronavirus, pri vrtcih pa trenutno velja, da se redno testirajo le zaposleni. Da bi naredili vrtce varnejše, v treh avstrijskih deželah potekajo pilotni projekti testiranja vrtčevskih otrok z lizikami. V deželi Spodnja Avstrija in Gradiščansko trenutno zdaj izvajajo antigenske teste na novi koronavirus, na Dunaju pa PCR-teste.

Na Hrvaškem je še vedno manj omejitvenih ukrepov kot ponekod drugje po Evropi. Foto: EPA
Na Hrvaškem je še vedno manj omejitvenih ukrepov kot ponekod drugje po Evropi. Foto: EPA

Na Dunaju pilotni projekt poteka v petih vrtcih pod nadzorom vodje inštituta za laboratorijsko diagnostiko dunajske klinike Manuele Födinger, ki je sodelovala že pri izumu testiranja z grgranjem. Testirajo liziko, ki dobro deluje že pri odraslih. Izziv pri PCR-testu je sicer, da je nujno potrebna zadostna količina sline. Čeprav analiza traja dlje, ob morebitnem pozitivnem rezultatu dodatno testiranje ni potrebno. Za zdaj ni znano, kdaj bi bilo lahko tovrstno testiranje na voljo za širšo uporabo.

Spodnja Avstrija in Gradiščansko sta pilotni projekt zagnala po veliki noči. Na Gradiščanskem so med prazniki staršem razdelili okoli 11.000 testov z liziko, ki so jih morali izvesti s svojimi otroki pred prihodom v vrtec.

Trenutno je sicer zaradi omejitvenih ukrepov v vrtcu le malo otrok. V Spodnji Avstriji projekt poteka v petih vrtcih, kjer otroci ob privoljenju staršev dvakrat tedensko sodelujejo pri testiranju, rezultate pa nato razberejo pedagogi.

V drugih zveznih deželah trenutno nimajo sistematskega testiranja vrtčevskih otrok. Nekatere dežele, med njimi Tirolska, čakajo na oceno pilotnih testov, preden bi se odločile ta tovrsten korak.

Na Madžarskem so proti covidu-19 najmanj enkrat cepili skoraj 2,7 milijona prebivalcev. Glede na načrte jih bodo do maja cepili štiri milijone, do junija pa več kot sedem. V državi živi okoli deset milijonov ljudi, od tega jih je okoli osem milijonov odraslih. Foto: Reuters
Na Madžarskem so proti covidu-19 najmanj enkrat cepili skoraj 2,7 milijona prebivalcev. Glede na načrte jih bodo do maja cepili štiri milijone, do junija pa več kot sedem. V državi živi okoli deset milijonov ljudi, od tega jih je okoli osem milijonov odraslih. Foto: Reuters

Madžarska zaradi upora dijakov ne bo odprla srednjih šol

Madžarska bo načrtovano ponovno odprtje srednjih šol zamaknila, je napovedal premier Viktor Orban in pojasnil, da so k temu pozvali učitelji in dijaki.

Orbanova pomočnica je v četrtek dejala, da bo vlada vse šole odprla 19. aprila, toda zatem je Orban dejal, da se bodo srednje šole odprle 10. maja. Osnovnih šol ni omenil. Pojasnil je, da bodo tudi letos dijaki zaključnih letnikov imeli le pisne izpite, tako kot je to bilo že lani.

Do petka je več kot 8.000 študentov na Facebooku izrazilo željo, naj šola še naprej poteka na daljavo, češ da so ogrožena življenja učiteljev in staršev. V četrtek je Demokratični sindikat učiteljev v javnem pismu izrazil željo, naj se poučevanje v živo ne nadaljuje z 19. aprilom.

Orban je napovedal, da bodo do začetka maja proti covidu-19 cepili štiri milijone ljudi, do junija pa sedem, kar bo omogočilo nadaljnje sproščanje ukrepov.

Madžarska je v sredo začela postopno odpirati trgovine in storitve, potem ko je cepila 25 odstotkov prebivalcev, tamkajšnja zdravniška zbornica pa trdi, da se je to zgodilo prezgodaj.

Orbana prihodnje leto čakajo volitve, zato je odločen, da se bo izognil gospodarski krizi in zaradi vse večje precepljenosti v državi odpira gospodarstvo. Madžarska je sicer uvozila največ odmerkov cepiva proti covidu-19 v EU-ju na prebivalca, po podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa pa je med državami, ki imajo največ dnevnih primerov smrti ljudi s covidom-19 na prebivalca.

Madžarski premier je sicer zaskrbljen, ker je število ljudi, ki so izrazili željo po cepljenju, precej nižje od zmogljivosti in količin cepiva. Za zdaj je zanimanje za cepljenje izrazilo okoli štiri milijone prebivalcev. Na Madžarskem je v zadnjem dnevu sicer umrlo še 285 ljudi s covidom-19, potrdili pa so 7325 novih okužb z novim koronavirusom. V bolnišnicah je na zdravljenju 11.363 covidnih bolnikov, od tega jih medicinski ventilator potrebuje 1364.

Eden izmed 45 bolnikov s covidom-19 v bolnišnicah bo po trenutno razpoložljivih podatkih skoraj zagotovo umrl v prihodnjih tednih, opozarja hrvaški premier Andrej Plenković. Foto: EPA
Eden izmed 45 bolnikov s covidom-19 v bolnišnicah bo po trenutno razpoložljivih podatkih skoraj zagotovo umrl v prihodnjih tednih, opozarja hrvaški premier Andrej Plenković. Foto: EPA

Na Hrvaškem vse več okužb, lokali v Kvarnerju se zapirajo

Zaradi poslabšanja epidemične slike v Primorsko-goranski županiji je lokalni štab civilne zaščite na Reki napovedal, da bodo od ponedeljka znova zaprti gostinski lokali in del trgovin. V večini hrvaških županij bo pouk znova potekal na daljavo.

Epidemiologi vladi sicer predlagajo, naj nemudoma zapre vse gostinske lokale po državi. Foto: EPA
Epidemiologi vladi sicer predlagajo, naj nemudoma zapre vse gostinske lokale po državi. Foto: EPA

Županijski štab civilne zaščite je zato odločil, da bodo v ponedeljek za 14 dni poostrili omejitvene ukrepe. Obvezna bo uporaba zaščitnih mask tudi na odprtem, če ni mogoče vzdrževati varne medsebojne razdalje.

Med drugim so znova prepovedali obratovanje gostinskih lokalov, tudi na terasah. Izjema so gostinski lokali v hotelih in kampih, ki lahko strežejo samo svoje goste. Zaprte bodo tudi vse trgovine z oblačili in obutvijo. Preostale bodo lahko odprte med 6. in 19. uro, ob upoštevanju omejitev števila obiskovalcev glede na velikost trgovine. Prepovedali so tudi javne dogodke. Večina šol na območju županije bo po spomladanskih počitnicah med 12. in 16. aprilom izvajala pouk na daljavo. Nato bodo ocenili, ali bodo ukrepe podaljšali tudi za šole.

Tudi v večini preostalih hrvaških županij bo imela večina učencev in dijakov od ponedeljka znova pouk na daljavo. Kot je povedal notranji minister Davor Božinović, ima 12 od 20 županij ostrejše ukrepe, kot veljajo na državni ravni, a ni izključil možnosti, da bodo nekatere ukrepe zaostrili tudi za celotno države. Obstoječi nacionalni ukrepi veljajo do 15. aprila.

Na Hrvaškem so v preteklih 24 urah ob 8994 testih potrdili 2599 okužb, umrlo je 50 bolnikov s covidom-19. Prejšnji petek so našteli 2362 novih okužb, še teden prej pa 1802. Do danes so na Hrvaškem porabili 543.436 odmerkov Pfizerjevega, Moderninega in AstraZenecinega cepiva. Cepili so 440.890 ljudi, med njimi 102.546 z dvema odmerkoma.

Vse več evropskih držav se ozira za ruskim cepivom Sputnik

Italija: V več deželah odprava strogih ukrepov

Italijansko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da bodo v ponedeljek v deželah Lombardija, Piemont, Toskana, Emilija Romanja, Furlanija – Julijska krajina in Kalabrija zaradi izboljšanja epidemične slike odpravili stroge ukrepe za zajezitev koronavirusa.

Omenjene dežele prehajajo iz rdečega v oranžno območje. To pomeni, da bo tam manj omejitev potovanj, odpirajo se trgovine, restavracije in bari pa bodo lahko še naprej prodajali hrano in pijačo samo za s seboj.

Od prihodnjega tedna v rdečem območju ostajajo samo še Dolina Aoste, Kampanija ter Apulija in Sardinija, ki je bila na seznam dodana danes.

Čeprav lastniki barov in restavracij postajajo vse bolj jezni zaradi zaprtja, nekateri so se ta teden v Rimu spopadli s policijo, odprtja gostinskih lokalov ni pričakovati pred prihodnjim mesecem.

Italija je ena najhuje prizadetih držav v pandemiji. Do zdaj so potrdili več kot 3,7 milijona okužb, za covidom-19 je umrlo več kot 113.500 ljudi.

Češko sodišče: Obvezno testiranje v podjetjih sorazmeren ukrep

Češko sodišče odločilo, da je obvezno testiranje na delovnem mestu sorazmeren ukrep. Delavec enega od avtomobilskih podjetij je na sodišče vložil pritožbo, češ da je testiranje na novi koronavirus zdravniški poseg, v katerega je treba privoliti.

Češka velja za eno najhuje prizadetih članic Evropske unije v pandemiji covida-19. Foto: EPA
Češka velja za eno najhuje prizadetih članic Evropske unije v pandemiji covida-19. Foto: EPA

Sodniki najvišjega administrativnega sodišča na Češkem so zdaj odločili, da test, pri katerem bris odvzamejo iz grla, ne predstavlja tolikšnega poseganja v telesno integriteto in človekovo dostojanstvo, da bi morali ukrep odpraviti. Poudarili so, da je treba upoštevati, da je obvezno testiranje preprečilo zapiranje celotnih podjetij.

Na Češkem je sicer po novem tedensko testiranje, ki ga subvencionira država, obvezno v vseh podjetjih. Testirati se morajo tudi vsi samozaposleni, ki imajo stike z drugimi ljudmi.

Število novih okužb v državi sicer v zadnjem času znova upada. Doslej so potrdili 1,5 milijona okužb in 27.466 smrti. Sedemdnevna incidenca znaša 260 novih okužb na 100.000 prebivalcev.

V Srbiji se razmere zadnje dni izboljšujejo

Norveško premierko oglobili zaradi kršenja ukrepov

Norveška premierka Erna Solberg pa je prejela visoko globo, ker je z organizacijo večerje ob svojem rojstnem dnevu, ki se je sicer ni udeležila, kršila omejitve, ki veljajo na Norveškem v okviru ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa.

Policija ji je naložila globo 20.000 norveških kron (2000 evrov), ker je presodila, da je bilo na večerjo povabljenih več ljudi, kot je bilo dovoljeno za zasebne dogodke. "Čeprav je zakon enak za vse, vsi niso enaki," je dejal policijski komisar Ole Saeverud. Izpostavil je, da je premierka najpomembnejša izvoljena predstavnica v državi in da je bila mnogokrat vodilna pri odločitvah vlade o ukrepih za zajezitev pandemije covida-19. Zato je upravičeno njeno sankcioniranje, da bi ohranili zaupanje javnosti v ukrepe, je dejal.

Javna televizija NRK je marca poročala, da je premierka svoj 60. rojstni dan praznovala z družino v smučarskem letovišču in da so pri tem bili kršeni epidemiološki ukrepi. V mestu Geilo je 25. februarja večerjalo v restavraciji 13 članov njene družine, čeprav je bilo na zasebnih dogodkih na javnih krajih dovoljena udeležba največ desetih ljudi.

Premierke na večerji sicer ni bilo, ker je morala zaradi težav z očesom v bolnišnico, vendar pa jo je policija oglobila, ker je bila odgovorna za organizacijo dogodka. Ko je zadeva prišla na dan, se je premierka javno opravičila in izrazila pripravljenost, da plača morebitno globo. Danes se je znova opravičila, saj pravil ne bi smeli kršiti. Povedala je tudi, da se na globo ne bo pritožila.

Afera je pred parlamentarnimi volitvami 13. septembra omadeževala ugled premierke, ki so jo doslej praviloma hvalili zaradi uspešnega vladnega upravljanja zdravstvene krize.

Študija: Napredek nizozemskih otrok med zaprtjem šol tako rekoč ničen

Napredek nizozemskih otrok med zaprtjem šol zaradi pandemije covida-19 lansko pomlad je bil tako rekoč ničen, kaže študija univerz v Oxfordu in Stockholmu.

Britanski in švedski znanstveniki so primerjali rezultate nacionalnih preverjanj znanja, ki so jih izvedli lani pred zaprtjem šol in potem, s preverjanji znanja v treh letih predtem. Vključili so rezultate 350.000 nizozemskih osnovnošolcev. V študiji, objavljeni v znanstveni reviji Pnas, so ugotovili, da je bil upad znanja enak petini šolskega leta, kar je enako osmim tednom. Toliko časa pa so bile zaprte šole na Nizozemskem.

Upad je bil pri otrocih iz družin, kjer so starši slabše izobraženi, še za do 60 odstotkov večji, kar potrjuje zaskrbljenost glede neenakomernih posledic pandemije za otroke in družine. Rezultati kažejo, da so učenci med šolanjem na daljavo naredili majhen napredek ali pa ga sploh niso. Ob tem znanstveniki opozarjajo, da bi bil lahko upad znanja v državah s slabšo infrastrukturo in daljšim zaprtjem šol še večji. Nizozemska je namreč med državami, kjer je bilo zaprtje šol razmeroma kratko, so pojasnili znanstveniki.