Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

"Ne želimo, da se v Sloveniji ponovi italijanski scenarij," opozarja Hana Košan iz Kraljev ulice, društva za pomoč in samopomoč brezdomcev v Ljubljani. V teh dneh so v Italiji tovrstne organizacije ostale same, zaprtih vrat, brez prostovoljcev.

"Ker brezdomci nimajo doma, se niso imeli kam zateči, policijska patrulja pa jih je oglobila, saj niso upoštevali navodil in so se zadrževali na javnih mestih. To je čisti absurd, in upam, da tudi pri nas ne bo tako," nadaljuje sogovornica, ki se sprašuje: "Kam bomo vse te ljudi dali? Argument, naj gredo v bolnišnico ali pokličejo 112, ne vzdrži, saj v bolnišnicah ni prostora za brezdomce, odvisnike in ljudi, ki imajo že tako malo družbene podpore.".

Novi koronavirus lahko v zraku preživi nekaj ur, na površinah tudi več dni

Opozorilo uporabnikom: Ne podajajte si steklenic

Uradne raziskave o brezdomcih v Sloveniji ni, neuradni podatki ministrstva za delo družino in socialne zadeve (MDDSZ) so, da jih je okoli 3500, društva Brezdomni – do ključa 6500, "če štejemo še prikrito brezdomstvo, tudi na podeželju, ko nekdo živi v hiši brez vode in elektrike, se številka vrti proti 10.000, če ne še več," doda Hana Košan.

Zaščitne opreme in zaščitnih prostorov za samoosamitev v društvu nimajo. Uporabnikom svetujejo v skladu z navodili NIJZ-ja, "sicer pa jih z letakom zelo plastično opozarjamo, naj se ne zbirajo zunaj ali v večjih skupinah, naj poskrbijo za sterilni pribor, če uporabljajo nedovoljene droge, naj si ne podajajo steklenic ali trave".

V času epidemije ljubljanski brezdomci ostali brez sanitarij

Ukrep umivanja rok: kako, če nimajo vode in mila?

Društvo Kralji ulice, ki ga dnevno obiskuje od 70 do 100 uporabnikov, na letni ravni pa od 500 do 600, je danes zaprt, dejavnosti v njem ne izvajajo več. Zaposleni kljub temu ostajajo v stiku s svojimi uporabniki. "Veliko jih kličemo in sprašujemo, kako so, obveščamo jih, kako morajo ravnati, kaj se dogaja. Nekateri še vedno prihajajo po svoje stvari, saj imajo tu svoje dokumente, denar, oblačila."

Društvo Kralji ulice: Nimamo zaščitnih mask, razkužil, ničesar nimamo

Ker v društvu izvajajo tudi nastanitveni program, nekateri uporabniki živijo v stanovanjih, te oskrbujejo z živili, da ne bi po nepotrebnem hodili ven. "To počnemo brez zaščitnih mask, saj jih nikoli nismo dobili, nimamo razkužil, ničesar nimamo. Zdaj so zaprli javna stranišča. Po eni strani jim govorimo, naj si umivajo roke, kako naj to naredijo, če nimajo tekoče vode? Mi ljudi ne bomo pustili na cedilu, ne moremo jih. So zelo panični. Razmišljamo, kaj bo, če se bo vse to stopnjevalo?"

Poziv: omogočimo jim dostop do pitne vode in mila

Ravno zato so se društva in nevladne organizacije (NVO) v Sloveniji združili v Zvezo NVO na področju drog in zasvojenosti ter skupaj z društvom Brezdomni – do ključa na Mestno občino Ljubljana (MOL) poslali poziv za sodelovanje in podporo v času epidemije novega koronavirusa SARS-CoV-2. Pristojne pozivajo k sprejetju ukrepov, ki bodo onemogočili širjenje novega korona virusa, "kljub temu pa bodo ljudem omogočili dostop do tekoče pitne vode ter osnovne higienske kozmetike – mila," so zapisali.

Kako ravnati, da se ne okužite, in kaj storiti, če sumite, da ste se

Nekateri naj bi že kazali znake obolenj

Prav tako bi morali brezdomcem v času epidemije zagotoviti dodatne primerne prostore, ki bi jim bili na voljo 24 ur na dan, in ne le ponoči, s čimer bi jim omogočili osamitev in razbremenili zavetišča. Kot opozarjajo, nekateri njihovi uporabniki že zdaj "kažejo znake obolenj in se ne morejo samoizolirati".

"Preprosto nimajo kam iti, nimajo doma," pojasni Jure Anžin, vodja zavetišča za brezdomne uživalce nedovoljenih drog v Ljubljani. "Težava je, da so na prostem, kjer s časom predstavljajo še večje tveganje, da se okužijo tako med seboj kot tudi preostalo prebivalstvo." Ravno zaradi tega po njegovem mnenju predstavljajo "veliko nevarnost".

"Zdaj vsi opozarjajo, da so ogrožena skupina le starejši in tisti z dihalnimi težavami ali drugimi hujšimi obolenji, vendar pa je bil spregledan del družbe, ki bi že iz čisto kliničnega vidika lahko predstavljali nevarnost prenosa okužbe."

Po neuradnih podatkih je tistih, ki so del substitucijskega zdravljenja z metadonom v Ljubljani, med 750 in 800, tretjina med njimi naj bi bila brezdomcev.

Prostori Zavetišče za brezdomne uživalce nedovoljenih drog v Ljubljani niso primerni za samoosamitev uporabnikov ali celo karanteno, opozarja Jure Anžin. Foto: Šent
Prostori Zavetišče za brezdomne uživalce nedovoljenih drog v Ljubljani niso primerni za samoosamitev uporabnikov ali celo karanteno, opozarja Jure Anžin. Foto: Šent

"Prav dolgo ne bomo mogli tako delovati"

Anžin nadaljuje, da lahko v njihovem zavetišču sprejmejo 15 uporabnikov, ki tam prenočijo, vendar pa v primeru okužbe nimajo ne ustrezne zaščite, ne kadra, ne možnosti. Sicer so dobili navodila, ki pa po mnenju sogovornika niso dovolj jasna. Okuženo osebo bi morali v zavetišču osamiti tako, da naj bi eno sobo spremenili v bolnišnično sobo. A takšnih razmer ne morejo zagotoviti, "sploh pa ne pri naši populaciji, saj posameznika ne moreš imeti ves čas v sobi. Prav tako ne moremo podaljševati časa odpiranja, saj nimamo kadrovskih zmogljivosti. Dodatna težava pa je: kako te prostore razkužiti? Mi jih ne moremo, saj nimamo ustrezne zaščitne opreme. Ne moremo zagotoviti teh razmer."

Pri delu uporabljajo rokavice in razkužilo, kar je stalna praksa, zaščitnih mask niso prejeli. Med štirimi zaposlenimi v tem zavetišču imajo nekateri družine, drugi bolehne starše. "Redno razkužujemo prostore, kljuke, površine, ki se jih najbolj dotikajo. Danes smo dobili informacijo, da je civilna zaščita v Novi Gorici začela zbirati naročila za dodatno opremo, ki naj bi jo v kratkem dobili. Vsak dan, ko delamo brez ustrezne zaščite, smo izpostavljeni okužbi, in ta nevarnost se eksponentno povečuje vsak dan. Prav dolgo ne bomo mogli tako delovati."

Začasne ali nove namestitve v izpraznjenih objektih, sobah

V društvu Kralji ulice, ki je trenutno zaprt, so v tesnem stiku s svojimi uporabniki, predvsem po telefonu. Foto: BoBo
V društvu Kralji ulice, ki je trenutno zaprt, so v tesnem stiku s svojimi uporabniki, predvsem po telefonu. Foto: BoBo

Nevladne organizacije tako MOL kot pristojno ministrstvo skupaj s civilno zaščito pozivajo tudi k iskanju alternativne rešitve namestitve za brezdomce. "Ali so to mobilne enote, ogrevani šotori, izpraznjene vojašnice, ali hoteli, moteli, ki so ponujali namestitve, ali občinsko prostori, ki so v tem trenutku še prazni. Sploh za našo specifično populacijo uporabnikov mamil je še posebej pomembno, da imajo na mestu namestitve tudi substitucijsko terapijo, ki jo zdaj dobivajo za več dni, da imajo hrano in možnost osnovne higiene," razloži Anžin.

Finski model: število brezdomcev se znižuje

Prav tako so nevladne organizacije prepričane, da bi moralo stanovanje postati osnovna človekova pravica, ki ga lahko posameznik občuti kot svoj dom. Kot primer dobre prakse navajajo Finski model Housing first – najprej stanovanje.

Država je namreč sprejela nacionalno strategijo za reševanje brezdomstva, ki jo vodi ministrstvo za okolje in ki temelji ravno na tem, da vsakdo potrebuje varen dom za ureditev življenja. Tako so nehali graditi zavetišča, ampak so ljudem dali v uporabo stanovanja. Kot edina država v Evropi ima Finska primer upadanja števila brezdomnih ljudi.