Okuženi moški je obiskal tudi tržnico Šinfadi v Pekingu, zaradi česar so zaprli še pet drugih tržnic, ki jih bodo razkužili. Foto: EPA
Okuženi moški je obiskal tudi tržnico Šinfadi v Pekingu, zaradi česar so zaprli še pet drugih tržnic, ki jih bodo razkužili. Foto: EPA

V Pekingu so odkrili dva nova primera okužb z novim koronavirusom, zaradi česar so zaprli šest večjih tržnic s hrano, ki sta jih moška obiskala. Sprožili so tudi množično testiranje ljudi, povezanih s tržnico, na kateri so odkrili novi koronavirus.

Prvi primer okužbe po dveh mesecih so v Pekingu odkrili v četrtek. Okužena oseba je prejšnji teden obiskala tržnico Šinfadi v pekinškem okrožju Fengtai. Danes pa so potrdili še šest dodatnih novih primerov. Trije okuženi so zaposleni na tržnici, eden jo je obiskal, dva pa delata v Kitajskem centru za raziskovanje mesa. Tudi eden od njiju je bil pred kratkim na tržnici.

Direktor tržnice je sporočil, da so virus odkrili na deskah za obdelavo lososa. Večje trgovske verige so v petek lososa umaknile iz prodaje, nekatere restavracije v mestu pa ga niso stregle. Pristojne oblasti so odredile inšpekcijo svežega in zamrznjenega mesa ter rib v trgovskih centrih in skladiščih.

Tržnico zaprli, razkužili

V okrožje Fengtai je bilo poslanih več sto policistov in pripadnikov paravojaške policije, ki so vzpostavili
V okrožje Fengtai je bilo poslanih več sto policistov in pripadnikov paravojaške policije, ki so vzpostavili "vojni mehanizem" in "terenski poveljniški center". Foto: EPA

Tržnico so že zaprli, jo razkužili in izvedli množično testiranje vseh, ki so bili tam od 30. maja. Za zdaj so opravili 500 testov, od tega je pozitivnih 45 delavcev s tržnice. Še eno okužbo so odkrili pri zaposlenem na tržnici v okrožju Haidian na severozahodu Pekinga. Ta je povezan z enim od okuženih s tržnice Šinfadi. Nihče od okuženih ne kaže simptomov.

V okrožje Fengtai je bilo poslanih več sto policistov in pripadnikov paravojaške policije, zaprli so tudi devet bližnjih šol in vrtcev, prav tako so preložili vrnitev otrok v osnovne šole po mestu. Odpovedane so bile vse športne prireditve.

Indija z dnevnim rekordom okužb

Indija, ki ima več kot 300.000 okuženih z novim koronavirusom, je po 70 dneh karantene odprla javni promet, uprave in tržnice, čeprav v državi še ni vrha epidemije. Število smrti za covidom-19 je dokaj nizko, in sicer 8498, vendar pa ministrstvo za zdravstvo sporoča, da se je število mrtvih v petek dvignilo na 10.956, kar je dnevni rekord.

V Turčiji nezadovoljstvo zaradi rahljanja ukrepov

Da je bilo rahljanje ukrepov s 1. junijem prehitro, menijo tudi zdravstvene organizacije v Turčiji. Število smrtnih primerov zaradi covida-19 je bilo v zadnjih tednih okoli 20 na dan. "Zdaj se že govori o drugem valu okužb, pa nismo preživeli še niti prvega," je dejal Cavit Isik Yavuz iz združenja turških zdravnikov.

V okviru rahljanja ukrepov proti širjenju novega koronavirusa so pred dnevi v Turčiji ob določenih pogojih omilili karanteno za starejše od 65 let in mlajše od 18 let. Okoli 7,5 milijona prebivalcev, starejših od 65 let, bo lahko zapustilo svoje domove vsak dan med 10. in 20. uro. Tako bodo lahko znova odšli ven, potem ko jim je bilo to skoraj v celoti prepovedano od 21. marca. Za mlajše od 18 let so odpravili karanteno, ki je veljala od 4. aprila. Vendar bodo morali vedno biti v spremstvu enega od staršev. Od 1. julija je napovedal vnovično odprtje kinodvoran in gledališč ob spoštovanju higienskih pravil.

Po svetu več kot 7,7 milijona okuženih

V Evropi bi se virus lahko hitreje širil zaradi protestov

Brazilija druga na svetu po številu mrtvih. Bolsonaro: "Mediji želijo televizijski pogreb."

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) za Evropo v prihodnjih tednih napoveduje zmerno širjenje okužbe, ki pa bi lahko zdravstveni sistem hitro stisnilo ob tla, če ne bo stalnega nadzora in spremljanja stanja. ECDC je vladam svetoval, naj preverjajo stanje širjenja okužb med dvema in tremi tedni. Ob tem je direktorica ECDC-ja Andrea Ammon znova poudarila pomen vzdrževanja ustrezne razdalje, higiene rok in bontona kašlja oziroma kihanja.

Številni se namreč bojijo, da bi se začel virus hitreje širiti v evropskih mestih, kjer potekajo protesti proti rasizmu. "Veliki dogodki bi bili lahko žarišče za prenos virusa," je dejal Martin Seychell, namestnik generalnega direktorja za zdravje in varstvo potrošnikov pri Evropski komisiji.

V ZDA se stanje ne umirja

Zdravstvene oblasti tako v ZDA kot v Evropi se bojijo, da bi se virus lahko hitreje razširil zaradi protirasističnih protestov, saj ljudje ne ohranjajo ustrezne medsebojne razdalje, nekateri tudi ne nosijo zaščitnih mask. Foto: EPA
Zdravstvene oblasti tako v ZDA kot v Evropi se bojijo, da bi se virus lahko hitreje razširil zaradi protirasističnih protestov, saj ljudje ne ohranjajo ustrezne medsebojne razdalje, nekateri tudi ne nosijo zaščitnih mask. Foto: EPA

Na Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) pa medtem opozarjajo, da se stanje morda umirja v Evropi, še zdaleč pa ne po svetu. Od 5347 smrti za covidom-19 po vsem svetu jih je bilo 3681 v severni in južni Ameriki. Še posebej skrb vzbujajoče stanje je v ZDA, kjer iz zveznih držav Florida, Severna Karolina, Oregon in Nebraska poročajo o rekordnem številu novih okužb. ZDA so sicer tako po številu smrti kot po številu okužb v svetovnem vrhu: z novim koronavirusom je okuženih več kot dva milijona ljudi, za boleznijo covid-19 pa jih je umrlo skoraj 115.000.

Virus bi bil z mutacijo lahko še bolj smrtonosen

Raziskovalci z inštituta Scripps Research Institute na Floridi trdijo, da jim je uspelo dokazati, da novi koronavirus z mutacijo postane še hitreje nalezljiv med ljudmi. Mutacija virusa naj bi vplivala na proteine konice (S-spike), ovojnice virusa. Če bodo ugotovitve potrjene, bo to prvič, da je nekdo pokazal, kako so spremembe virusa pomembne za potek same pandemije. Virus, ki mutira, je občutno bolj nalezljiv od tistega, ki ne mutira, opozarja virologinja Hyeryun Choe, poroča CNN.

Cepivo še v razvoju

Zdravila ali cepiva proti covidu-19 za zdaj še ni. Foto: BoBo
Zdravila ali cepiva proti covidu-19 za zdaj še ni. Foto: BoBo

Sicer pa se raziskovalci po vsem svetu še vedno trudijo, da bi iznašli cepivo proti covidu-19. Razvoj novega cepiva običajno traja deset let, zaradi gospodarske krize pa obstaja velik interes, da se razvije bistveno prej, v od 12 do 18 mesecih. To pa je velika obremenitev za farmacevtska podjetja, saj je treba proizvodne zmogljivosti zagotoviti pred uspešno sklenjenimi kliničnimi testiranji, kar močno poveča tveganja.

Ravno zato ima Evropska komisija načrt strategije za čimprejšnjo zagotovitev cepiva proti novemu koronavirusu. Bistvo strategije je skleniti sporazume z več proizvajalci in jim vnaprej plačati znaten del naložb v razvoj cepiva – v zameno za zavezo, da bodo cepivo namenili EU-ju.