Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so posvetovalno skupino za spremljanje koronavirusa Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zaprosili za presojo, če je posameznik v primeru okužbe s koronavirusom, še posebej, če nima simptomov, res utemeljeno avtomatsko podvržen ukrepu izolacije in posledično odsotnosti z dela.

Ob tem so navedli, da so bili posamezniki v letu 2020 zaradi covida-19 skupno bolniško odsotni 555.937 dni, leta 2021 1.073.891 dni, v letošnjem letu do 1. julija pa 1.284.369 dni.
Zaradi izolacij ob okužbi s koronavirusom je ZZZS v letu 2020 izplačal 43.343.762, leta 2021 83.680.408, v letošnjem letu do 1. julija pa 107.578.188 evrov nadomestil za bolniško odsotnost.

"Podatki, ki jih prilagamo, so skrb vzbujajoči, navsezadnje je tudi poraba namenskih sredstev za zdravstveno varstvo pomembna vsebina, ki jo moramo regulirati, če tega ukrepa klinična oblika in intenzivnost bolezni morda ne zahtevata več," so navedli.

Stroka zagovarja izolacijo

Infektologinja Mateja Logar je za TV Slovenija opomnila, da ne gre samo za neposredne stroške, ki nastajajo zaradi bolniške odsotnosti. "Zavedati se moramo, da ima covid-19 tudi posledice z vidika dolgotrajnega covida, ki ravno tako lahko predstavljajo dolgotrajne bolniške odsotnosti. Tako je verjetno vseeno boljše, da ostanejo ljudje doma, da na ta način še naprej preprečujemo širjenje okužb, kot da bomo imeli pozneje zaradi dolgotrajnega covida ljudi na bolniškem dopustu po več mesecev," je dejala.

Posvetovalna skupina za spremljanje koronavirusa predloga ZZZS-ja še ni obravnavala, je razvidno iz zapisnikov, objavljenih na spletni strani NIJZ-ja. Mnenje pa je v četrtek podala delovna skupina za klinično obravnavo in zdravljenje. Delovna skupina je del posvetovalne skupine, vodi jo članica posvetovalne skupine Tatjana Lejko Zupanc, sicer infektologinja in predstojnica ljubljanske infekcijske klinike.

Izolacijo ukinili le Avstrija in Norveška

V delovni skupini je vseh osem navzočih članov soglasno sprejelo stališče, da izolacija pozitivnih posameznikov sodi med pomembne epidemične ukrepe, ki zmanjšajo širjenje virusa v populaciji in je še vedno del strategije večine držav, pa tudi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Evropskega centra za nalezljive bolezni (ECDC) in ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC).

"Večina držav ima podobna merila kot Slovenija, redke imajo krajšo izolacijo, le Norveška in Avstrija sta izolacijo ukinili, pri čemer je na Norveškem cepljenih 75,4 odstotka populacije, v Avstriji pa 74,3 odstotka," so v zapisniku sestanka navedli člani delovne skupine. Po zadnjih podatkih NIJZ-ja je v Sloveniji proti covidu-19 z vsemi odmerki cepljenih 58 odstotkov ljudi.

Ob tem so pojasnili, da so raziskave pokazale, da ni pomembnih razlik v trajanju kužnosti med v Sloveniji in Evropi trenutno razširjeno koronavirusno različico omikron ter prejšnjimi različicami koronavirusa.

"Natančno ni znano, zakaj so se tako odločili, saj ni bilo pojasnil stroke. Zagotovo pa je njihova precepljenost približno 20 odstotkov višja, kot je slovenska. Ob tem je treba poudariti, da so rekli, da morajo tisti, ki so asimptomatski in pozitivni, vseeno nositi maske, kadar so v stiku z drugimi ljudmi. Tukaj se zanašajo na to, da bodo ljudje to upoštevali. Pri nas vemo, kako je s priporočili, tako da smo vsekakor mnenja, da je izolacija še vedno potrebna. Tudi spoznanja glede omikrona kažejo na to, da je virus, kar se širjenja tiče, glede časovnega poteka popolnoma enak kot predhodne različice. To pomeni, da so nekje do sedmega dne od začetka simptomov ljudje lahko kužni," je za TV Slovenija pojasnila Logar.

Na odločitev Avstrije, kjer so s 1. avgustom odpravili obvezno izolacijo za okužene z novim koronavirusom, se je konec julija odzval član delovne skupine za klinično obravnavo in zdravljenje Matjaž Jereb, sicer vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

"To potezo lahko razumemo kot ekonomsko učinkovito, nikakor pa kot zdravstveno sprejemljivo," je dejal in dodal, da poteze nikakor ne podpira. Spomnil je na osnovno pravilo, naj bolni ljudje ne hodijo naokoli. Odprava izolacij namreč ne pomeni le morebitnega širjenja okužb s koronavirusom, pač pa tudi nevarnost za okuženega, ki se mu lahko zdravstveno stanje med prebolevanjem okužbe poslabša.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v torek pojasnil, da do izolacij ob okužbi s koronavirusom zavzema enako stališče kot Jereb.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

V petek potrjene 1603 okužbe

V petek so v Sloveniji po 669 PCR-testih in 5424 hitrih antigenskih testih potrdili 1603 okužbe z novim koronavirusom.

Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno 21.835 aktivnih primerov okužb, kar je 347 manj kot dan prej.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov trenutno znaša 1447, kar je 26 manj kot dan prej. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev znaša 1032, 16 manj kot dan prej.

Visoki stroški za bolniške v obdobju epidemije