Prejšnji teden so iz UKC-ja Ljubljana sporočili, da so uspešno zdravili prvega bolnika s krvno plazmo nekoga, ki je covid-19 že prebolel. Janez Tomažič z infekcijske klinike UKC-ja pa je na dopoldanski novinarski konferenci natančneje pojasnil okoliščine.
Kot je dejal, je težava predvsem pri nekaterih bolnikih, ki imajo rakava obolenja, limfome, pa tudi pri nekaterih drugih bolnikih, da jim zdravila za njihovo prvotno bolezen "uničijo" limfocite B, podskupino belih krvnih telesc, ki v telesu skrbijo za proizvodnjo protiteles, kar pomeni, da jih ti bolniki nimajo – ne za covid-19 ne za katero koli drugo bolezen.
Po prejemu plazme bolniku po treh tednih vendarle padla temperatura
Ob okužbi z novim koronavirusom se zato telo takih bolnikov ne zna boriti samo, na voljo pa trenutno ni nobenega dobrega zdravila, zato ne ostane druge možnosti kot zdravljenje s krvno plazmo prebolevnika, ki so jo prvič dali bolniku pred dobrimi desetimi dnevi. Kot je pojasnil Tomažič, je šlo za bolnika iz novomeške bolnišnice, ki se mu tudi po 20 dneh od pojava prvih znakov okužbe stanje ni izboljšalo. "Pri prvem bolniku, ki je po več kot 3 tednih imel neprestano vročino in smo izključili vse druge potencialne okužbe, je bilo tako, da je že naslednji dan po infuziji padla temperatura in se je začel počutiti bolje," je uspeh zdravljenja opisal Tomažič.
"Za te bolnike je plazma pravzaprav edina rešitev, ker nimajo lastne, naravne odpornosti, zato jim damo ta protitelesa z infuzijo," je še dejal strokovnjak in dodal, da imajo trenutno "6, 7 tovrstnih bolnikov in jih bo najbrž še več", tudi na onkologiji.
Pripravljenih 80 enot plazme, vsak bolnik jih potrebuje od 2 do 3
Plazmo prebolevnikov, tako kot že sicer kri, "zbira" Zavod za transfuzijsko medicino. Od julija do danes so, kot je na novinarski konferenci pojasnila Polonca Mali, opravili že 300 odvzemov krvi oz. plazme tistih, ki so preboleli covid-19. Trenutno imajo pripravljenih 80 enot hiperimunske plazme, ki vsebujejo dovolj t. i. nevtralizacijskih protiteles, vsak bolnik pa potrebuje 2‒3 enote, odvisno od njihove telesne mase. "Vse preostale odvzete enote še čakajo na dodatna testiranja in bodo za bolnike pripravljena v naslednjih dneh," je še dejala Malijeva.
Vsa zbrana plazma, ki ne bo porabljena za neposredno zdravljenje bolnikov, bo na voljo za izdelavo zdravil oz. imunoglobulinov, ki so koncentrirana oblika protiteles in bodo v prihodnosti eno izmed mogočih zdravil pri zdravljenju covidu-19.
Kot je znano, so že pred meseci pozvali vse, ki so bolezen preboleli, naj se jim, če so pripravljeni plazmo darovati, javijo in tako pomagajo tistim, ki bolezni ne morejo preboleti brez pomoči. "Pogoj je, da je od začetka bolezni minilo vsaj od 4 do 6 tednov in da ste v dobri psihofizični kondiciji za darovanje," je pojasnila in dodala, da so podrobnosti objavljene na njihovi spletni strani, vzpostavili pa so tudi poseben e-naslov, kamor jim posamezniki lahko pišejo.
Dolga zgodovina zdravljenja na ta način
Zdravljenje s prebolevniško plazmo ima 100-letno zgodovino, z njo so v obdobju pred cepivi zdravili nalezljive bolezni, kot so otroška paraliza, ošpice, mumps, pa tudi gripo. V zadnjem obdobju so s plazmo pomagali tudi bolnikom z ebolo in mersom, ki ga prav tako povzroča koronavirus.
Zato so ponekod po svetu bolnikom v fazi prebolevanja covida-19 v bolnišnicah začeli dajati plazmo tistih bolnikov, ki so že preboleli to bolezen. Želeli so namreč, da bi protitelesa iz prebolevniške plazme nevtralizirala virus pri bolniku, da se ta ne bi več širil, tako pa bi bolnik lažje prebolel covid-19. Različne študije sicer še niso dale enovitega odgovora o varnosti in učinkovitosti zdravljenja na ta način.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje