Po dolgih političnih bojih je država Cerkvi leta 2012 izročila za 3,3 milijarde evrov imetja, s čimer je češka Cerkev postala največji zasebni posestnik v državi. In med drugim je dobila v last tudi 140.000 hektarjev gozdov, ki jih zdaj upravlja po načelu okoljske in gospodarske trajnosti. Pri tem pa se spoprijema s težavami, še predobro znanimi češkim podjetjem: pomanjkanje delovne sile, naraščajoče plače in pritiski, da postane zemlja dobičkonosna.

"Pridobili smo gospodarsko svobodo, z njo pa tudi odgovornost," je za Reuters povedal Stanislav Pribyl, tajnik češke škofovske konference. "Skušamo delovati s perspektivo za prihodnost - desetletno, stoletno. Zato so gozdovi za nas primerni, saj tu dejansko gre za posel za več prihodnjih generacij."

Milijardna kompenzacija
Cerkev ima v lasti med drugim tudi dele prostranih gozdov na severozahodu države, blizu nemške meje, kjer so drevesa, ki obdajajo vas Blatno, zdrava in vitalna. Čuti pa zemlja še vedno posledice kislega dežja, ki je v času komunizma padal na tem koncu iz bližnje elektrarne. Gozd je v 60. letih trpel tudi zaradi čezmernega izsekavanja, ko je bil skoraj povsem izkrčen. "To je bil hud udarec, ker pri gozdu govorimo o stotih letih ali več med setvijo in žetvijo," je povedal Jan Ferkl, ki ga Cerkev zaposluje za upravljanje z Blatnim gozdom. Zaradi vsega omenjenega bodo imeli cerkveni gozdovi še leta, morda desetletja izgubo.

Gozdovi so del večjega svežnja odškodnin Cerkvi, kar ji je komunistični režim zasegel leta 1948. Celotna kompenzacija, ki vključuje tudi nakazila v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov, ki jih bodo izplačali cerkvi v 30 letih, je precej višja od tiste, ki sta jo dobili Cerkvi v sosednji Poljski in Madžarski. A čeprav se zdi številka visoka, pa bo češka vlada zdaj Cerkvi postopoma zniževala subvencije za plače duhovnikov in druge stroške Cerkve, ki zaposluje 13.000 ljudi, od tega jih je samo 1.818 duhovnikov.

V lasti tudi mikropivovarne
In glede na to, da se le 10 odstotkov Čehov označuje za katoličane, Cerkev ne more računati na prispevke vernikov v takem obsegu, kot je tega deležna poljska Cerkev. Poleg tega tudi ni deležna davčnih olajšav kot v Nemčiji ali Avstriji, zato je cerkveno poslovanje tako ključnega pomena. "Na nas gledajo kot na pogumne vlagatelje," je povedal Pribyl.

Poleg v gozdove Cerkev vlaga tudi v druga zemljišča - tako je denimo lastnica zemljišča pod ELI Beamlinesom, evropske laserske raziskovalne ustanove blizu Prage. Celo nekaj mikropivovarn upravljajo, kar je dobičkonosen posel v državi, ki je v samem vrhu potrošnje piva na prebivalca, poleg tega pa še dober način za dobrikanje potencialnim vernikom. Ena izmed takih mikropivovarn je "škofova pivovarna" v kraju Litomerice severno od Prage, kjer gostje izbirajo med pivom diakon ali vikar.