Na srečo si namreč kar nekaj naprav s spiska avtomobilskih varnostnih sistemov hitro utira pot tudi v cenovno ugodne vstopne modele, kar je pohvalno, saj se s tem močno dviguje splošna raven varnosti na cesti. Med takimi sistemi zagotovo prednjači sistem za samodejno zaviranje v sili, ki lahko deluje ob pomoči radarskih senzorjev, kamere ali laserskih merilnikov.

Z AEB-jem do 8000 manj poškodovanih in mrtvih na leto

Da sistem za zaviranje v sili rešuje življenja, vemo, Evropska komisija pa je objavila študijo, ki dokazuje, da bi bilo na evropskih cestah vsako leto 8000 žrtev manj, če bi bili vsi avtomobili opremljeni s sistemom za zaviranje v sili, ki največkrat nosi angleško kratico AEB (Autonomous Emergency Braking).

Ta deluje ob pomoči različnih sistemov, njegova vloga pa je, da zazna hitro približevanje oviri pred avtom in da če voznik ne zavira pravočasno, začne samodejno zavirati, kar močno zmanjša ali celo prepreči naletni trk.

Prav tako je jasna vloga laserskega merilnika v rokah policistke ali policista na drugi strani kot nemara tudi pomen tega "varnostnega sistema" za dvig ravni varnosti na cesti.

V kakšnem polju valovanja se vozimo – teorija in praksa

O tem, da imata tako en kot drugi prometnovarnostni sistem močno pozitivno vlogo, ni torej nobene dileme, da pa bi lahko laserja, usmerjena drug proti drugemu, povzročila šum in s tem zmotila brezhibno delovanje, pa je bilo slišati že veliko deljenih mnenj.

Ker nas je zanimala tako teoretična razlaga kot praktičen preizkus, smo v Avtomobilnosti policijski laser pomerili v pet različnih avtomobilov, opremljenih s sistemom za zaviranje v sili. Robert Vehovec iz sektorja prometne policije nam je pred začetkom preizkusa povedal, da se jim je lani na terenu nekajkrat pripetilo, da je bila meritev motena na način, ki bi lahko kazal na tako vrsto motnje. Tehnična služba policije je hitro ugriznila v to tehnično dilemo, odgovora na motnjo v delovanju meritev hitrosti na terenu pa niso iskali dolgo. Našli so ga v tehničnih lastnostih obeh naprav.

Izhodiščna dilema je v isti valovni dolžini

V polje valovanje ene in druge naprave nas je popeljal doc. dr. Boštjan Batagelj s Fakultete za elektrotehniko, laboratorij za sevanje in optiko, ki je takoj jasno izpostavil izhodiščno težavo: obe napravi, laserski merilnik hitrosti in na drugi strani laserski merilnik razdalje v avtomobilu, delujeta na isti valovni dolžini in se zato lahko pojavljajo medsebojne motnje.

Laserski merilniki razdalje, naprave, vgrajene v preizkušanih avtomobilih, pa delujejo tako, da svetlobni laser pošilja svetlobne impulze v območje pred avtomobilom, naprava v našem avtomobilu pa iz časa, ki ga je svetlobni impulz porabil, da je prišel do ovire ali objekta pred avtom in nazaj, izračuna razdaljo do ovire (avtomobila, pešca, ovire ipd.). Ko je ta razdalja glede na hitrost premikanja avtomobila premajhna, da bi se vozilo še lahko pravočasno ustavilo, sistem sproži mehanizem za samodejno zaviranje v sili.

Laserski merilnik hitrosti, ki ga uporablja policija, pa ima dodatno funkcijo, saj pri tej napravi ni dovolj samo ena meritev, se pravi samo en impulz, ampak je to množica impulzov. Prvi impulz izmeri dolžino do avta v določenem trenutku, naslednji impulz, ki mu sledi, pa izmeri, kje je avto pri naslednji meritvi, sistem nato izračuna, kolikšno razdaljo je avto v vmesnem časi naredil, in tako pride do hitrosti vožnje.

Bistveno pa je, kot pravi dr. Batagelj, da je vsaka od teh naprav narejena za drugo področje delovanja. Policijski laserski merilniki hitrosti so namenjeni merjenju hitrosti vozila, ki je od naprave oddaljen 100 ali več metrov, medtem ko so sistemi, ki jih imamo v vozilih, namenjeni meritvi razdalje nekaj 10 metrov, kar pomeni, da napravi meritev opravljata na popolnoma različnih področjih.

Kaj je pokazal preizkus?

Proti policijskemu laserju smo zapeljali audi A6, škodo citigo, forda focusa, mazdo 6 in mercedesa CLA, se pravi avtomobile zelo različnih velikostnih, cenovnih in uporabnostnih razredov. Vsi so bili seveda opremljeni z v bistvu enako delujočim sistemom za zaviranje v sili.

Na drugi strani sta stali dve različni laserski merilni napravi za merjenje hitrosti. Starejša in novejša ter seveda policist, ki je meritve z obema napravama sistematično ponavljal. Vsak avto je proti policistovi laserski merilni napravi zapeljal petkrat na poligonu in petkrat na cesti, motnja pa je pojavila le dvakrat, in sicer enkrat pri mazdi 6 in enkrat pri škodi citigo.

Pri tem je treba nujno poudariti, da se je v obeh primerih motnja pojavila samo na starejši laserski merilni napravi. Še pomembneje pa je, da je pri zaznanem opozorilu, da je prišlo pri meritvi do napake, policist nadaljeval merjenje hitrosti in v ponovljenem poskusu uspešno izmeril hitrost. Policisti meritve tudi sicer redno ponavljajo zato, ker je motenj pri meritvi lahko več, naprava pa policista z zvokom opozori, kdaj je "zadetek" natančen in kdaj ne, pri tem pa jim naprave ni treba niti za hip odmakniti od merjenega avtomobila, ampak lahko zgolj pritiskajo na sprožilec, dokler meritev ni opravljena natančno.

To pa je, ob tehnični razlagi, zakaj do motenj ne more prihajati, ključna ugotovitev našega preizkusa, ki popolnoma utiša spletna forumska ugibanja in gostilniške dileme o tem, da so sistemi za zaviranje v sili lahko tudi motilci policijskih laserskih merilnikov. Napravi si očitno nista v nasprotju in lahko obe, vsaka v svojem "območju delovanja", nemoteno dvigujeta raven varnosti.

Več o tej tematiki v daljšem pogovoru z doc. dr. Boštjanom Batageljem v celoti:

Vloga laserjev v avtomobilih je zaviranje in celo ustavljanje v sili ob voznikovi nepozornosti: