Nasa od svojega roverja Opportunity (Priložnost) ni slišala ničesar že od prejšnje sobote. Velika peščena nevihta je zajela robotsko napravo in morda jo bo za vedno ugasnila. To ne bi bilo prvič: v podobnih okoliščinah je že leta 2010* misijo končal rover dvojček, Spirit. Njegov "brat" Opportunity se še drži, trenutno najbrž v zasilnem načinu delovanja, ko v njem teče zgolj ura. Nasini inženirji upajo, da se bo peščena koprena kmalu umaknila z neba, sicer se bo ustavilo še tiktakanje, in to po naštetih več kot 15 letih. To se utegne zgoditi, saj peščene nevihte trajajo od več dni do tednov.

Opportunity je med vesoljskimi roboti pravi mali zvezdnik in veteran. Na rdeči planet je priletel leta 2004 in nas torej spremlja skoraj toliko časa, kot sploh traja spremljanje znanosti in tehnologije na MMC-ju. Je najdlje trajajoča misija na površju kakega drugega planeta z več kot 5.000 soli. Premeril je tudi najdaljšo pot po katerem koli tujem svetu, zunajzemeljski maraton (več kot 45 kilometrov), pa tudi prvo hribolazenje na kakem drugem planetu. In to čeprav je bilo delovanje sprva načrtovano na zgolj 90 dni. Tudi zato Nasa ne bo kar tako vrgla puške v koruzo, je bilo slišati na četrtkovi tiskovni konferenci (dostopni tudi na dnu članka). Proti Marsu je usmerila svoj težkokategorni komunikacijski sistem, DSN, da ujame morebitna sporočila izgubljenega roverja.
"Zaskrbljeni smo in upamo, da nas bo rover, ko se vremena razjasnijo, poklical nazaj," je dejal vodja projekta John Callas. "Naša ekipa je z roverjem tesno povezana, z njim so razvili zelo čustven odnos. Situacija je primerljiva s tem, da je tvoj bližnji v komi, v bolnišnici. Zdravnik ti pravi, da je vse O. K., samo nekaj časa bo še potrebnega, da se zbudi. Življenjski znaki so sicer dobri, ampak vseeno je to tvoja 97 let stara babica, zato si zaskrbljen. In tudi mi smo," je povedal na tiskovni konferenci.

Vreme: Prašnato z možnostjo prahu
Da se na Marsu kuha nekaj nevarnega, je ameriška vesoljska agencija zaznala že konec prejšnjega meseca. Nastajajočo nevihto je 30. maja opazil orbiter MRO in v naslednjih dneh zaznal tudi njeno hitro širjenje, vključujoč smer roverja Opportunity. Orbiterjeva ekipa je zato brž obvestila kolege, piše v sporočilu za javnost. Roverjevi načrtovalci so začeli pripravljati načrte, kako se izogniti najhujšemu. (Mimogrede, MRO redno objavlja vremenske napovedi, če koga zanima, kakšno bo jutri vreme na sosednjem planetu. Tale se nanaša na teden nastanka nevihte.)
V le nekaj dneh se je manjša nevihta napihnila v ogromen vihar in se kar ne neha širiti. Do 6. julija je zajela 18 milijonov kvadratnih kilometrov, medtem ko se je to sredo praktično podvojila na 35 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je dobrih 1.700 Slovenij ali več kot tri Evrope. In še v marsovski perspektivi: pokrila je kar četrtino planeta. Tudi dolina Vztrajnost (Perseverance), kjer je Priložnost, ni izostala. Peščeni delci so motnost ozračja (oz. tau) dvignili do stopnje, ko je večina sončne svetlobe blokirana. Na Nasi položaj primerjajo z gosto meglo v mestu, ki je že tako močno onesnaženo s smogom.
Peščene nevihte so reden pojav na Marsu skozi vse letne čase. Včasih trajajo dneve in prekrijejo lokalizirane regije, bolj poredko se napihnejo in postanejo globalne, čeprav je izraz zavajajoč. Nikoli ne zajamejo celotnega planeta - kar pač človeštvo ve - a tudi daleč od cilja ne pridejo. Leta 1971 so nad oblaki prahu ostali le ognjeniki Tharsis. Večje nevihte se sicer v povprečju zgodijo na tri ali štiri Marsova leta, kar pomeni od šest do osem zemeljskih. Zadnja "epska nevihta" nosi letnico 2007. Zaradi nje je Opportunity potrošil dva tedna brez kakršnih koli znanstvenih meritev in za več dni prekinil stike z zemljo. A ni bila tako huda kot tokratna (tau 5,5 proti tau 10,8).
Vetrovi sicer niso tako zelo silni. Tlak znaša le stotino tistega pri vodni gladini na Zemlji in zato veter, čeprav doseže hitrost do 100 kilometrov na uro (po podatkih Nase), ne bi podrl navpično postavljene vesoljske ladje kot v filmu Marsovec, bi pa hipotetičnemu kolonistu vseeno povzročal sitnosti. Peskanje s kamenčki, prah se zavleče vsepovsod, statična elektrika ...

Ni elektrike, ni gretja
Na planetu sta trenutno dva roverja. Curiosity se bo skozi neurje zlahka prebil, ker deluje na radioaktivne plutonijeve enote. Toda Opportunity svoje litijeve baterije napaja na električno energijo iz panelov sončnih celic. Šestega junija je padel z dobrih 500 na 22 vatnih ur, zato so ga preklopili na minimalno delovanje, okleščeno vseh znanstvenih operacij. Težava pa ni pomanjkanje električne energije samo po sebi, prava težava je mraz. Mars je namreč "rdeča Antarktika", temperature lahko padejo pod minus 70 stopinj Celzija, in to se ne sme zgoditi baterijam. Opportunity je opremljen z električnimi grelniki, ki ohranjajo baterije na primerni temperaturi, kar je podobno poganjanju avtomobila pozimi, da se akumulator ne izprazni. Da gre za realno nevarnost, kaže tudi primer kitajskega roverja Jutu iz leta 2014. V lunarni noči ni pravilno zaprl pokrova ohišja, vanj je vdrl hlad in napravo onesposobil.
Baterije za Opportunity niso težava. "Imamo najboljše baterije v Osončju," se je pošalil predstavnik Nase na konferenci. So na litijeve ione, šle skozi več kot 6.000 ciklov praznjenja in polnjenja, kljub temu pa imajo še vedno 85-odstotno kapaciteto. "Da bi jih le imel v svojem prenosnem telefonu," je dodal.
Opportunity se je nazadnje domov oglasil 10. junija, torej prejšnjo nedeljo. Sporočil je, da mu je notranja temperatura padla na minus 29 stopinj Celzija, nevarno postane pod -40 stopinj. "Sreča v nesreči je, da peščeni oblaki dejansko omilijo sicer ekstremna temperaturna nihanja. Isti prah, ki zakriva Sonce, toploto absorbira, kar ohranja temperaturo v okolici Opportunityja višjo kot sicer," so sporočili z Nase.
V sistemu zdaj najbrž tiktaka samo še ura. Z njeno pomočjo se računalnik periodično prebudi in preveri stanje baterij. Če energije ni dovolj, se vrne nazaj v spanje. Nasini inženirji so naračunali, da je elektrike še dovolj za naslednjih nekaj dni. Kaj bo naprej, ne ve nihče. Lahko, da se bo prebil skozi temo, a bodo na koncu paneli sočnih celic zasuti s peskom.

Sreča v nesreči
Ne glede na to namerava agencija iz katastrofe izvleči kaj koristnega. Neobičajen pojav pazljivo preučuje mala flota sond pri rdečem planetu. Poleg omenjenega Curiosityja se po nebu podijo orbiterji MRO, Maven, Mars Odyssey in izvajajo meritve. "Nevihta je idealna za znanost. Še nikoli poprej pri Marsu nismo imeli toliko vesoljskih plovil in vsako izmed njih lahko ponudi edinstven vpogled v naravo pojava. Informacije bodo neprecenljive za načrtovanje prihodnjih robotskih in človeških odprav," je izjavil Jim Watzin, vodja Nasinega programa za raziskovanje Marsa. Po podatkih se namreč lahko izdela model pojava, če je model dovolj dober, omogoča zanesljive napovedi. "Kot bi lahko napovedali pojav el niño na Zemlji."
Čemu nastanejo tako velike nevihte?
Znanstveniki še nimajo zanesljivega pojasnila, kako lahko nevihte zajamejo praktično celoten planet. Domnevajo, da poletno sonce ogreje prašne delce, ki se posledično dvignejo višje po ozračju, kar požene več vetra. Več vetra pomeni še več delcev v ozračju, kar naj bi ustvarilo povratno zanko. Januarska raziskava na podlagi podatkov MRO-ja je sicer nakazala, da je pojav povezan (ne sicer nujno vzročno) z izgubljanjem ozračja.

Načenja ga zob časa
Če enostavnega kolesa doma ne vzdržujemo, naoljimo in menjujemo obrabljenih delov, ne bo dolgo trajalo. Opportunity pa je po 15 letih in desetine milijonov kilometrov stran od človeških rok še vedno v presenetljivo dobrem stanju. Pojavilo se je nekaj težav, a je Nasinim inženirjem in programerjem vse uspelo na daljavo odpraviti ali omiliti. Leta 2015 je začel odpovedovati 256-megabajtni flash pomnilnik. Sprva so zaplet poskušali razrešiti tako, da je računalnik ignoriral pokvarjene sektorje. Neuspešno. Danes je v uporabi le še RAM-pomnilnik. V preteklosti se mu je pokvarilo kolo. Električni motor in menjalnik v sprednjem desnem kolesu doživljata redne visoke poraste električnega toka. Ekipa mora zato občasno spraviti vozilo k počitku in ga nato nekaj časa voziti vzvratno – to počne že deset let. Obtičal je v sipini, robotska roka postaja nekoliko artritična ...
Maratonska pot
Pot po območju blizu ekvatorja, imenovanem Meridiani planum, je začel pri kraterju Eagle in mu je do konca leta 2004 uspelo prilesti do kraterja Endurance. Ko se je leta 2005 odpravil proti še enemu kraterju, tokrat Victorii, je vmes nasedel na sipini, kjer je bil skoraj izgubljen, reševanje pa je trajalo več tednov. Po podrobnem pregledu geološko zanimive Victorie so Opportunity poslali nazaj na izvorno točko, nato pa je do leta 2011 potoval do največjega kraterja, imenovanega Endeavour, ter se do leta 2013 še povzpel na hrib Solander point. To je bilo prvo hribolazenje sploh zunaj Zemlje, najvišjo točko je dosegel na Cape Tribulation. Kakšno leto se je potikal po dolini, pomenljivo poimenovani Marathon valley, nato se je odpravil proti notranjosti kraterja v dolino Perseverance. Tamkajšnje kamenje in prst sta še starejša kot tista v kraterju Gale, kjer je pravkar modernejša Radovednost, zato pri Nasi upajo, da bo stari veteran napisal še zadnje pomembno poglavje. Če se bo prebil skozi ta teden.
Vso pot do vključno leta 2015 je Nasa združila v en sam 8-minutni video, ogledate si ga lahko tukaj.

_{* V izvornem članku s 16. junija je bilo napačno zapisano, da je rover Spirit misijo končal leta 2007. V resnici je ugasnil leta 2010. Za opozorilo se zahvaljujemo uporabniku Nikec3.}

Video 1: Velika peščena nevihta 2018

Video 2: Četrtkova tiskovna konferenca (le v angleščini)

Video 3: Globalna 3D-ponazoritev marsovskega vremena

Video 4: Pred kratkim je 10 let praznoval orbiter MRO. To je povzetek posnetkov (in na njih se najde tudi Priložnost):

.
FOTOGALERIJA: Nekaj najnovejših utrinkov
Klik poveča fotografijo.