1. Kitajci razvijajo eno najzmogljivejših raket vseh časov

Kitajska naj bi odobrila razvoj rakete Dolgi pohod-9. Odobritev sicer ni prišla prek običajnih uradnih kanalov, s sporočilom za javnost, kot je to v navadi na zahodu. Izrekel jo je Vu Janhua, pomočnik direktorja Kitajske nacionalne vesoljske administracije (CNSA) v pogovoru s kitajsko televizijo CCTV. O tem je prvi poročal novinar Andrew Jones, ki se specializira za kitajski vesoljski program.

Dolgi pohod-9 so sicer napovedali že leta 2018, a je njegova usoda visela v zraku. Načrtov vesoljske tehnologije je brez števila, v fizično obliko pa se jih prelevi le malo. Dejanski razvoj in izvedba zahtevata precej sredstev in posledično potrebujeta zeleno luč, predvsem pa zagotovljeno financiranje.

Dolgi pohod-9 je bil na nitki tudi zaradi napovedane "konkurenčne" rakete. Na Kitajskem namreč razmišljajo o povezanih treh stopnjah Dolgega pohoda-5, ki bi opravljale podobne naloge, torej tovorjenje ljudi in stvari na Luno.

A kot kaže, gresta oba projekta naprej.

Dolgi pohod-9 bo impresiven velikan. Prekašal bo tako obstoječo ameriško supertežko nosilno raketo SLS kot nekdanjega Saturna V.

V nižjo Zemljino tirnico bo po napovedih zmogel ponesti 140 ton tovora, kar je enako kot Saturn V in za 10 ton več od SLS-a v najzmogljivejši različici.

Proti Mesecu pa bo lahko pomagal dobrim 50 tonam tovora, kar je več od Saturna V (48 ton) in SLS-a (46 ton v zadnji, 27 ton pa prvi različici).

Z njim si obetajo tudi marsovske odprave, do sosednjega planeta naj bi zalučal do 44 ton.

Prvi polet so premaknili z leta 2028 na 2030. To je le na videz veliko časa. SLS je (na podlagi številnih že obstoječih, preizkušenih tehnologij) v razvoju že desetletje in še ni poletel.

V prvi različici bo vsak Dolgi pohod-9 uporaben enkrat, nato naj bi ga nadgradili za večkratno uporabo, tako kot vse kitajske (državne) rakete do leta 2036. Tak je načrt. Tehnologije za mnogokratno uporabnost pilijo z raketo Dolgi pohod-8, ki je prvič poletela pred kratkim (poglavje 2).

Trikotnik ZDA-Rusija-Kitajska, ki ga lahko zmoti le SpaceX

Razvoj Dolgega pohoda-9 je še ena potrditev, da Kitajska z lunarnim programom misli resno, v nasprotju z Rusijo, kjer razgrinjajo projekt za projektom, a jih finančno ne pokrijejo, izvedba pa se zgolj zamika. Rusi so med drugim napovedali supertežko raketo Jenisej, ki naj bi služila istemu namenu, a od razvoja ni ne duha ne sluha.

Na koncu utegnejo Kitajci in Rusi združiti moči, si zmogljivosti medsebojno dopolnjevati in skupaj postavljati lunarno naselbino. Pogovori o tem potekajo že dalj časa (poglavje 7).

Vroči preizkus SLS-a znova prestavljen

Dolgi pohod-9 je voda na mlin ameriški raketi SLS, ki se zaradi visokih stroškov in nenehnih zamud spoprijema z vse hujšimi kritikami domače javnosti. A če bo Kitajska imela takšnega silaka, Američani ne bodo ostali brez. Razen če se tekma ustavi in povsem preusmeri v kakšen Starship.

In ko smo že pri SLS-u: Nasa je sporočila, da je t. i. vroči preizkus spet prestavljen. Novi datum še ni znan.

Vroči preizkus je prižig rakete za osem minut, medtem ko je nepremična v stojalu. Tako simulirajo celoten polet osrednje stopnje in preverijo, kako deluje.

Prvič so poskusili sredi januarja, a se je zaradi napak vse skupaj ustavilo po dobri minuti (poglavje 1). Napake so odpravili in se namenili štiri motorje RS-25 znova prižgati ta teden. A med pripravami so ugotovili, da se eden izmed ventilov ne odpira pravilno, in zagnali nov cikel preveritev, popravil in priprav.

2. Izstrelitev Dolgega pohoda-4c

V sredo ob 3.22 po našem času so Kitajci izstrelili raketo Dolgi pohod-4C, na njem pa skupino satelitov Jaogan-31, namenjenih "preučevanju elektromagnetnega okolja in drugim tehnološkim preizkusom", piše kitajska agencija Šinhua.

Dolgi pohod-4C sicer v nižjo Zemljino orbito zmore prenesti dobre štiri tone tovora. Pred tem je nazadnje poletel januarja (poglavje 2).

To je bila 361. izstrelitev v raketni družini Dolgi pohod.

Kratek videopovzetek:

3. Labod oskrbel MVP, dostavil hiter računalnik

Prejšnjo soboto ob 18.16 se je z izstrelišča Wallops (Virginia, ZDA) pognala raketa Antares. V nebo je poslala tovorno vesoljsko ladjo Cygnus. Ta se je v ponedeljek ob 13.16 priklopila na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Dostavila je 3,6 tone tovora, vključno s celo kopico znanstvenih poskusov. Več o njih na tej povezavi. Izpostaviti velja nov računalnik.

Prva prioriteta pri načrtovanju vesoljske elektronike – vključno z računalniki – je zanesljivost. Hitrost je na drugem mestu. Tam zgoraj je namreč sevanja in kozmičnih žarkov precej več, kar moti delovanje in zlagoma uničuje opremo. (Tako ima npr. procesor na najnovejšem marsovskem roverju le 133 MHz in 124 MB RAM-a). Tudi računalniki na MVP-ju so v primerjavi s tistimi na Zemlji robustni počasniki.

A čas gre naprej, potreba po hitrem računanju v vesolju pa vse večja. Medmrežna povezava med MVP-jem in Zemljo je dokaj počasna, sploh glede na vse fotografije, videoposnetke in znanstvene podatke, ki jih dnevno pošiljajo. Priročneje bi bilo obdelati jih v orbiti. Nasa se je zato pred leti odločila na MPV poskusno namestiti Spaceborne computer z zmogljivostjo enega teraflopsa. To sicer z vidika kopnih superračunalnikov ni tako veliko, samo mariborski Majster ga prekaša za 244-krat. A pomembna je zanesljivost. Spaceborne-computer je deloval 207 dni brez enega samega ponovnega zagona, so poudarili na Nasi.

Zdaj je na MVP prispel njegov naslednik, Spaceborne computer-2. Nasa sicer podrobnosti ne izdaja, je pa po strokovnih medijih brati ocene, da je SC-2 dvakrat zmogljivejši. Skrbel bo za obdelavo videa in fotografij ter analizo podatkov s pomočjo umetne inteligence oz. strojnega učenja.

Ko bo imelo človeštvo na Luni svojo naselbino, morda v času naših življenj tudi na Marsu, bodo takšni računalniki vse pomembnejši.

4. Zakaj je Falconu 9 spodletel pristanek

Prejšnji teden je SpaceX-u spodletel pristanek prve stopnje rakete Falcon 9 (poglavje 3). To se je zgodilo po dveh ducatih zaporednih uspehov in je zato še toliko bolj presenetljivo. Podjetje se je sprva zavilo v molk, zdaj pa je objavilo nekaj drobtinic.

Predstavnik podjetja je po poročanju SpaceNewsa dejal, da je "to povezano s toplotnimi poškodbami" in da so zelo blizu rešitve.

Vsekakor takšni dogodki – zadnji se je zgodil marca lani (poglavje 3) – kažejo, da niti SpaceX ni povsem izmojstril pristankov. In če spodleti Falconom 9 po vseh teh letih, bo tudi pot Starshipov trnova. Le da bodo v teh prej ali slej ljudje.

5. Turčija naj bi gradila izstrelišče v Somaliji

Turčija namerava v Somaliji zgraditi izstrelišče za svoje bodoče rakete, piše medij African News. Somalija in Turčija že sodelujeta na varnostnem področju, Turčija ima tam svoje največje vojaško vadbišče, zdaj pa naj bi za 290 milijonov evrov dobila še izstrelitvene kapacitete. Lokacija je lahko ugodna zaradi bližine ravnika (ekvatorja) in oceana, prek katerega lahko usmerijo izstrelitve.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je pred dvema tednoma – prav na dan, ko je arabska sonda prispela k Marsu – predstavil turški program raziskovanja vesolja (poglavje 3). Napisan je tako ambiciozno, da nekaj točk zagotovo ne bo uresničljivih, marsikaj pa lahko dosežejo ob primernih denarnih vložkih.

Turčija želi razviti domačo družino raket, ki naj vsebuje tudi težko nosilno, okrepiti domačo proizvodnjo satelitov, postaviti lasten (lokalen) satelitski navigacijski sistem, več teleskopov ... Leta 2023 pa želijo robotsko pristati na Luni in tako zaznamovati 100. obletnico republike.

Medij African News piše, da je turško podjetje Deltav že razvilo raketni motor na kerozin in tekoči kisik.

6. Posnetek pristanka roverja in prvi zvoki z Marsa

Po uspešnem pristanku na Marsu je rover Perseverance nazaj poslal prve fotografije, video- in zvočne posnetke.

Sorodna novica Spektakularne podobe pristanka na Marsu in vaša priložnost, da postanete astronavt

"To je prvič, da nam je uspelo ujeti dogodek, kot je pristanek na Marsu," je na novinarski konferenci dejal Michael Watkins, direktor Nasinega instituta JPL.

"25 let sem čakal na to, da bi lahko videl pristanek vesoljskega plovila na Marsu. Vredno je bilo čakati," je povedal Matt Wallace, namestnik vodje projekta Mars 2020, katerega del je rover Perseverance.

Videoposnetek je dolg tri minute in 25 sekund. Ne vsebuje torej vseh "sedmih minut groze", kot času med vstopom v ozračje in pristankom rečejo na Nasi, temveč del od odprtja padala naprej, torej od 11 kilometrov višine navzdol, piše v sporočilu za javnost.

"Te slike in videoposnetki so tisto, o čemer smo sanjali že leta," je povedal Allen Chen, ki je bil odgovoren za pristanek. Posnetek ni samo vizualno zanimiv za slehernika, temveč inženirjem nudi vpogled v dogajanje, o katerem so prej lahko le tuhtali in ga računalniško modelirali.

Video 1: Posnetek dela pristajalnega postopka

Žal jim med padanjem ni uspelo posneti zvoka. Temu je bil namenjen poseben mikrofon, a kot so se izrazili na Nasi, od njega niso dobili "uporabnih podatkov". Poudarili so, da ga niso razvili sami, temveč je bil pridobljen na trgu.

Se je pa mikrofon izkazal na tleh, kjer je ujel zvok Marsovega vetra in delovanje roverja.

Posnetek sam po sebi ni nič dih jemajočega. Si pa lahko vsak izmed nas zapiše na koledarju, da je tistega februarskega dne leta 2021 prvič slišal zvok nekega drugega planeta.

(Izjeme so tisti redki posamezniki, ki uspeli slišati zvoke z ruskih odprav Venera).

Avdio 1: Zvok, vključno z roverjevim šumom

Avdio 2: Zvok brez šuma

Video 3: Nekaj dni po pristanku so posneli prvo panoramo

Ni bil prvi mikrofon, je pa prvi deloval

Nasa je do zdaj dvakrat neuspešno poskušala ujeti zvoke Marsa. Prvi mikrofon je bil nameščen na odpravi Mars Polar Lander leta 1999, a je sonda treščila ob tla. Drugi je bil na Phoenixu iz leta 2008. Tega niso nikoli vključili zaradi napake na programski opremi, navaja Nasa.

Neke vrste zvok je sicer posnela nepremična platforma InSight. Opremljena je namreč z občutljivim seizmometrom, ki zaznava tresenje tal, zmoti pa ga lahko tudi veter, ki piha v kupolo. Nasa je te podatke prevedla v naslednji "zvočni" posnetek:

Perseverance ima dva mikrofona. Prvi je bil namenjen spustu in je bil uporabljen tokrat. Drugi je v osrednjem "jamboru", kvišku iztegnjeni kovinski palici z naborom znanstvenih instrumentov na vrhu. Ta še pride na vrsto.

Video 4: Leta 2011 je Curiosity med spustom naredil serijo fotografij, ki so jih nato združili

Perseverance je na Marsu pristal dva četrtka nazaj ob 21.56 po našem času. Peljal se ne bo še lep čas. Inženirji še vedno preverjajo in vključujejo posamezne sisteme ter načrtujejo njegovo pot. Premikati se bo začel enkrat v prihodnjih 20 solih (marsovskih dnevih).

Je največji (3 m x 2,7 m x 2,2 m), najmasivnejši in najnaprednejši marsovski rover do zdaj. Na Marsu bo iskal sledi morebitnega življenja ali nekoč ugodnih razmer zanj. Vrtal bo v skale, jih segreval z laserjem in kemično analiziral, zbiral vzorce za prenos na Zemljo enkrat v prihodnosti, z radarjem preverjal strukturo tal, vse skupaj pa video- in zvočno snemal. Proizvajal bo tudi kisik.

Kot zanimivost: pristal je v kraterju Jezero, poimenovanem po bosanski vasi. V kraterju je nekoč dejansko bilo jezero. Vanj peljeta dve dolini, kjer naj bi nekoč tekli reki. Dolini sta poimenovani Sava Vallis in Neretva Vallis. Iz kraterja pa pelje dolina Pliva Vallis.

Video 5: Posnetek novinarske konference

Tako si je vse skupaj zamislil umetnik:

Tako je bilo v resnici:

7. Esa hoče v lunarne jame z roboti skakači

Evropska vesoljska agencija (Esa) snuje robotsko odpravo v lunarne jame. Ni sicer nujno, da bo dejansko izpeljana, a tako se vse skupaj začne.

Izdelali so tri različne scenarije. Po prvem si bodo ogledali samo vhod. V jamo bodo na kablu spustili sondo Daedalus, opremljeno z lidarjem in več kamerami.

Drugi predlog se ukvarja s pomanjkanjem električne energije (ni sončne svetlobe) in oteženo komunikacijo s površjem. Zato so razvili koncept več naprav, ki bi si medsebojno pomagale. Na površju bi bil žerjav, ki bi skrbel za komunikacijo z Zemljo, s paneli sončnih celic proizvajal električno energijo, pa s kablom spuščal preostale robote navzdol. Drugi bi bil posrednik na dnu vhoda v jamo (ob predpostavki, da se rovi nadaljujejo). Ta naprava pa bi brezstično polnila nekaj roverjev, z njimi komunicirala in komunikacije posredovala na površje.

Tretji scenarij pa vključuje robote skakače, ki bodo s kovinskimi nogami premagovali rove.

Notranjost Lune je privlačna za raziskovanje. Tam utegnejo prihodnji naseljenci postaviti svoje habitate, zaščiteni pred škodljivim sevanjem in kozmičnimi žarki. Tam so lahko tudi dragocene surovine, morda zaloge vodnega ledu. Dokler ne pogledamo, ne bomo vedeli.

8. FOTO: Nedaleč stran nastajajo novi svetovi

Na sredini posnetka je skrita zvezda SU Aur (njeno svetlobo ustavlja koronagraf). Je 500 svetlobnih let stran. Je dvakrat masivnejša od Sonca, stara pa je zgolj štiri milijone let. Okoli sebe vrtinči ogromen oblak prahu in plinov neobičajne oblike. Najbrž se je šele pred kratkim srečala z medzvezdnim oblakom in ga začela vleči nase, zato še nima značilne oblike protoplanetarnega diska. Prej ali slej bodo v disku začeli nastajati novi planeti.

Fotografijo je posnel Zelo velik teleskop (VLT), ki je del Evropskega južnega observatorija.

9. SKOK V ZGODOVINO: Skoraj 30 let ruske vesoljske agencije

27. februarja 1992 je tedanji predsednik Ruske federacije Boris Jelcin podpisal dekret o ustanovitvi Ruske vesoljske agencije (RKA). To je bilo malo po razpadu širše Sovjetske zveze.

Sovjetska zveza ni imela krovne vesoljske agencije. Le kup inštitutov in tovarn, ki so tekmovale za projekte, o katerih je imelo končno besedo politično vodstvo države.

Novoustanovljeni RKA je projekte združil pod svoje okrilje po zgledu Nase. Kot prvi ga je vodil Jurij Koptov, dotedanji prvi mož inštituta NPO Lavočkin, kjer so izdelali celo plejado medplanetarnih sond.

Agencijo so kaj kmalu preimenovali v ROSCOSMOS oziroma kot zapišemo v Sloveniji, Roskozmos.

V finančno bornih 90. letih se je ukvarjala predvsem s poleti ljudi v vesolje, na vesoljsko postajo Mir, nato pa s postavljanjem Mednarodne vesoljske postaje.

Z gospodarskim okrevanjem Rusije na prelomu tisočletja so za agencijo nastopili boljši časi. Pripravila je serijo vesoljskih teleskopov SPEKTR, začela načrtovati novo družino raket Angara in krepiti globalni satelitski navigacijski sistem GLONASS. Še vedno pa je pretežen del proračuna pobrala Mednarodna vesoljska postaja.

Sorodna novica Ruska vesoljska industrija z Angaro računa na čase stare slave

S prihodom SpaceX-a in uspešno uvedbo večkratne uporabnosti raket Falcon 9 v preteklem desetletju pa je ruska izstrelitvena industrija dobivala vse manj poslov. Rusija se je zato odločila za reorganizacijo. Pod Roskozmos je pripeljala pretežni del vesoljske industrije – marsikaj je nacionalizirala –, agencijo preoblikovala v korporacijo in tako poskušala nekdanjemu velikanu povrniti nekaj sijaja.

A duh časa Roskozmosu trenutno ni naklonjen. Proračun se krči, čeprav vodja Dimitrij Rogozin napoveduje vse več velikopoteznih projektov: od nove ruske vesoljske postaje, težkonosilne rakete Jenisej, dveh večkrat uporabnih raket, raketoplana, lunarne postojanke ... Na drugi strani se krepi Kitajska, projekte dejansko financira in Rusijo počasi izriva s položaja druge vesoljske sile sveta.

NA VIDIKU:

nedelja, 28. februar, – PSLV – Amazonia-1,

nedelja, 28. februar, – Sojuz-2.1b – Arktika-M,

nedelja, 28. februar, – Mednarodna vesoljska postaja – vesoljski sprehod,

ponedeljek, 1. marec, – Falcon 9 – Starlink,

predvidoma v naslednjih nekaj dnevih – Starship SN10 – polet do 10 km višine.