Sirski begunci v enem od taborišč v Libanonu. Foto: Reuters
Sirski begunci v enem od taborišč v Libanonu. Foto: Reuters
V Libanon se je zateklo 1,5 milijona sirskih beguncev. 70 odstotkov jih živi pod pragom revščine. Foto: Reuters

Abu Džafar, prekupčevalec z organi, ki posle sklepa v kavarni v Bejrutu, je za BBC povedal, da čeprav ve, da je njegov "cvetoči" posel nezakonit, nanj gleda kot na pomoč ljudem v stiski. "Izkoriščam ljudi, to pač počnem," je povedal. "Vem, da je to, kar počnem, nezakonito, ampak pomagam ljudem, tako gledam na to. Nekatere od mojih strank bi tako ali tako umrle."

Odkar je v Siriji leta 2011 izbruhnila državljanska vojna, je najmanj 1,5 milijona Sircev zbežalo v Libanon, kjer sestavljajo četrtino celotnega prebivalstva. Mnogi od njih nimajo papirjev za delo, zato so družine prisiljene najti alternativne vire zaslužka za hrano, streho nad glavo in zdravstveno oskrbo.

70 odstotkov pod mejo revščine
Po podatkih junija objavljenega poročila okoli 70 odstotkov beguncev v Libanonu živi pod pragom revščine. "Tisti, ki nisi registrirani kot begunci, se le stežka preživljajo," pravi Džafar. "Kaj lahko sploh storijo? Obupani so in nimajo drugih sredstev za preživetje, kot da prodajo svoje organe."

Džafar je v zadnjih treh letih organiziral prodajo organov približno 30 beguncev. "Običajno sprašujejo po ledvicah, a še vedno lahko najdem in prodam tudi druge organe. Enkrat je nekdo iskal oko in mi je uspelo najti stranko, pripravljeno prodati oko," razlaga.

Bližnji vzhod s prilivom obupanih beguncev postaja pravo žarišče za mednarodno trgovino z organi in nov trg za prekupčevalce, ki zdaj preusmerjajo pozornost iz Kitajske in s Filipinov. Kljub vsem tehničnim oviram prekupčevalci organe izvažajo kupcem z vsega sveta, včasih pa celo begunce s ponarejenimi dokumenti prepeljejo iz Libanona v sosednje države, kjer jim nato kirurško odvzamejo organe.

"Nisem imel druge izbire"
Džafar pravi, da na točno določen dan dostavi ljudi, ki so privolili v prodajo, z zvezanimi očmi na skrivno lokacijo, kjer jim pred operacijo opravijo osnovne krvne teste. Včasih zdravniki operirajo v najetih hišah, preurejenih v zasilne klinike. "Ko je operacije konec, jih pripeljem nazaj," pove Džafar. "Nato skrbim zanje skoraj teden dni, dokler jim ne odstranijo šivov. V trenutku, ko jim šive odstranimo, nas ne briga več, kaj se zgodi z njimi. Če stranka umre, me v bistvu ne zanima, glavno, da dobim svoje. Dokler je moja stranka za svoj organ plačana, ni moj problem, kaj se z njo zgodi potem."

Džafarjeva zadnja stranka je 17-letni sirski fant, ki je prodal svojo ledvico za 8.300 dolarjev, da bi poplačal dolgove in bi lahko preživljal svojo mamo in pet sester. Dva dni po operaciji, ko je ležal v zadnji sobi Džafarjeve kavarne, je potožil nad hudimi bolečinami. "Že obžalujem, kar sem storil, ampak kaj pa sem hotel. Tega nisem želel storiti, ampak sem obupan. Nisem imel druge izbire," skomigne z rameni najstnik.