Latvijska poslanka je lažne informacije označila kot skupni imenovalec pandemije covida-19 in ruske invazije. Foto: EPA
Latvijska poslanka je lažne informacije označila kot skupni imenovalec pandemije covida-19 in ruske invazije. Foto: EPA

Latvijska poslanka Sandra Kalniete (EPP) je v razpravi Evropskega parlamenta o poročilu posebnega odbora o tujem vmešavanju v demokratične procese opozorila, da je razširjanje ciljno usmerjenih lažnih informacij skupni imenovalec obeh največjih kriz, s katerima se sooča EU – pandemije covida-19 in ruske invazije na Ukrajino.

"Propagandna mašinerija Kremlja" je aktivno usmerjena v upravičevanje agresije, Rusi ne dobivajo informacij, kaj se v Ukrajini resnično dogaja – vendar se ta propaganda ni sprožila 24. februarja, ampak deluje že dolgo, je opozorila Kalniete.

Po njenih besedah si je treba zastaviti vprašanje, kako se je svet sploh znašel na tej točki, in kako preprečiti, da bi se to dogajalo tudi v prihodnje. Z evri smo financirali Putinov vojaški stroj, in če ne bomo prekinili dotoka ruskega plina in nafte v Evropo, "bomo nosili posledice te vojne zaradi naše pohlepnosti in neumnosti".

Borrell: Zunanje vmešavanje del ruske propagande

Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je opozoril, da je zunanje vmešavanje del ruske propagande in sestavni del agresije na Ukrajino. Ruska agresija je pokazala, da so dezinformacije velika grožnja evropski varnosti, stabilnosti in demokraciji, je poudaril. Ključni del ruske agresije na Ukrajino je tudi po njegovih besedah namreč propagandna mašinerija Kremlja, ki razširja dezinformacije in lažne informacije, tudi glede razlogov za invazijo.

Ruski državni mediji lažejo o vojaških razmerah in trdijo, da ukrajinske oblasti napadajo lastne državljane. Ne gre samo za vojaški napad, gre tudi, tako Borrell, za bombardiranje in zastrupljanje prek medijev. Informacije so gorivo demokracije, če so sistematično okrnjene in prepojene z lažmi, državljani ne poznajo prave resnice in to vpliva tudi na njihovo odločanje, je ponazoril.

Odziv na rusko invazijo tudi boj proti dezinformacijam

Sorodna novica Blokada RT-ja in Sputnika: "Pozorni moramo biti, ko politična oblast določa koordinate resnice"

Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova je poudarila, da je odziv na agresijo Rusije v Ukrajini tudi boj proti dezinformacijam, pri čemer je treba združiti sile za podporo neodvisnim medijem. Prav neodvisni mediji so namreč ključni steber za delovanje demokracije, je poudarila.

Evropska unija je prejšnji teden na svojem ozemlju prepovedala oddajanje ruskima medijema Sputnik in RT.

Evropski poslanci podpirajo usklajen pristop Unije

Evropski poslanci so se na zasedanju v Strasbourgu ob tem zavzeli za usklajeno strategijo in postopek sankcij za boj proti tujemu vmešavanju in dezinformacijskim kampanjam.

V poročilu posebnega odbora, o katerem bo parlament odločal v sredo, evropski poslanci med drugim poudarjajo, da bi moral EU imeti določen postopek sankcij, s katerimi bi se boril proti tujemu vmešavanju in dezinformacijskim kampanjam s strani tujih akterjev.

Vse bolj prefinjene manipulacije Rusije in Kitajske

Med drugim izražajo zaskrbljenost zaradi vse bolj prefinjene narave tujih poskusov vmešavanja in manipulacije z informacijami, ki jih izvajata pretežno Rusija in Kitajska ter so usmerjeni na vse dele demokratičnega delovanja Evropske unije in njenih držav članic.

V poročilu Evropsko komisijo med drugim pozivajo k pripravi strategije in zagotovitvi finančnih sredstev, da bi EU in njene države članice opremili z ustreznimi politikami predvidevanja in odpornosti ter orodji za odvračanje.

Evropska komisarka poziva k več pomoči otrokom iz Ukrajine

Še več pomoči je treba zagotoviti otrokom, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, saj obstaja ogromno tveganje, da otroci brez spremstva postanejo žrtve trgovcev z ljudmi. Več moramo storiti, da zavarujemo otroke, pa je pozvala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson ob predstavitvi ukrepanja unije v pomoč beguncem iz Ukrajine.

Pred vojnami po razpadu Jugoslavije je zbežalo 700.000 ljudi, pred vojno v Ukrajini pa je v manj kot dveh tednih v EU pribežalo dva milijona ljudi, ponazarjajo v komisiji. Johansson ob tem izpostavlja, da bo beguncev še več, saj da se ruski predsednik Vladimir Putin ne bo ustavil.

EU bo za spoprijemanje s humanitarnimi posledicami vojne iz evropskega proračuna namenila pol milijarde evrov, za pomoč v Ukrajini in zunaj države. Od tega je 90 milijonov evrov humanitarne pomoči že na poti, in sicer 85 milijonov za Ukrajino, pet milijonov pa za Moldavijo.

V odziv na vojno v Ukrajini je 28 držav pomagalo v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito, kar je doslej največji odziv v sklopu tega mehanizma. Države so med drugim pomagale s šotori, odejami, spalnimi vrečami in paketi zdravstvene pomoči.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je ob tem Rusijo pozval, naj zagotovi hiter, varen in neoviran dostop humanitarnim delavcem, saj so razmere vse slabše.

V rekordno kratkem času so članice unije soglasno odobrile sploh prvo uporabo evropske zakonodaje, ki beguncem iz Ukrajine zagotavlja takojšnjo in vsesplošno začasno zaščito za obdobje do treh let. Ta ki vključuje dovoljenje za bivanje ter dostop do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči.

Komisija je vzpostavila tudi solidarnostno platformo, na kateri lahko članice izmenjujejo informacije o zmogljivosti glede sprejemanja beguncev.

Poleg tega je komisija podaljšala možnost uporabe evropskega denarja v okviru skladov na področju notranjih zadev za preteklo večletno finančno obdobje 2014-2020, kar po njenih navedbah pomeni 420 milijonov evrov dodatne podpore.

Beguncem pa naj bi članice pomagale tudi s kohezijskimi sredstvi. Komisija pripravlja zakonodajni predlog, ki naj bi omogočil vrsto ukrepov v pomoč beguncem iz Ukrajine, na primer za izobraževanje, zaposlovanje, nastanitev, zdravstveno in socialno varstvo ter hrano in obleko.