Končno besedo ima sicer konferenca predsednikov, ki združuje predsednika parlamenta in vodje političnih skupin, a malo verjetno je, da bi lahko šlo vodstvo parlamenta proti takšni večini v pristojnih odborih. Padec Goulardove močno zaplete nadaljnji proces potrjevanja komisije Ursule von der Leyen. Odziva iz njene tranzicijske ekipe za zdaj ni.

Sylvie Goulard, izbranka francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ni prestala zaslišanj v pristojnih odborih Evropskega parlamenta za notranji trg in industrijo. Čeprav so parlamentarni viri pred zaslišanjem menili, da je Goulardova kot Macronova kandidatka "prevelika, da bi lahko padla", se je Francozinja tudi na drugem zaslišanju soočala z ostrimi kritikami, ki so padale tako iz proevropskih skupin kot od evroskeptikov in skrajne desnice. Foto: Reuters

Z vseh strani deževali očitki
Razen iz njene liberalne politične družine so tudi na dodatnem zaslišanju na Goulardovo z vseh strani deževali očitki – bodisi v povezavi z vprašanjem njene integritete zaradi preiskave evropskega urada za boj proti goljufijam Olaf in zajetnih honorarjev za delo za think tank v času, ko je bila evropska poslanka, bodisi glede velikosti in vprašljive obvladljivosti njenega resorja.

EPP: Odstopila kot obrambna ministrica, zdaj pa je primerna za komisarko?
V vrstah desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) in Zelenih so znova opozorili na vprašanje dvojnih standardov – kako je mogoče, da je zaradi očitkov glede napačne porabe sredstev Evropskega parlamenta v času mandata evropske poslanke odstopila kot francoska obrambna ministrica, obenem pa je zdaj primerna za evropsko komisarko.

Goulardova ni naredila "popravnega izpita". "Odločitev Evropskega parlamenta jemljem na znanje, v duhu spoštovanja demokracije," se je odzvala Goulardova po Twitterju. Foto: Reuters

Goulardova: Velja domneva nedolžnosti
Goulardova je znova poudarila, da ni bila nikoli obtožena in da velja domneva nedolžnosti, dokler ni dokazana krivda. Prav tako je znova poudarila, da je odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve presodil, da v njenem primeru ne gre za navzkrižje interesov. Če bi bila obsojena, pa bi seveda sledile posledice, torej bi odstopila, je dejala.

Evropski poslanci ji očitajo tudi mastne zaslužke za njeno delo za think tank ameriškega in nemškega državljana Nicolasa Berggruena, ki ga je opravljala vzporedno s svojim delom evropske poslanke. Goulardova je "globoko obžalovala", da te dveletne dejavnosti mečejo senco na njeno integriteto, neodvisnost in celotno dosedanje delo.

»Francoska komisarka« Goulardova brez podpore

Socialdemokrati: Resor je ogromen, kako ga bo obvladovala?
Socialdemokrati pa so danes postavljali pod vprašaj ogromnost njenega resorja, ki vključuje različna področja, kot so mediji in obramba, ter jo spraševali, kako ga bo obvladala. Odgovorila je, da ni edina, ki ima težek resor, da je ključno timsko delo in da bo svoje resorje obravnavala kot svoje tri otroke, torej poskušala se bo posvečati vsem z enako pozornostjo.

Tomc: Odgovori glede vsebine šibki, še šibkejši, ko gre za integriteto
Evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) je med zaslišanjem tvitnila, da je tudi ob tej drugi priložnosti nastop Goulardove neprepričljiv. Odgovori glede vsebine resorja so po njenem mnenju šibki, še šibkejši pa so, ko gre za odgovore na vprašanja v povezavi z njeno osebno integriteto.

Močan resor, zato oznaka "superkomisarka"
Francozinji je novoizvoljena predsednica Evropske komisije von der Leynova zaupala močan resor, ki vključuje tudi obrambno industrijo, zato jo imenujejo tudi "superkomisarka". Še vedno jo preiskuje evropski urad za boj proti goljufijam Olaf zaradi očitkov glede napačne porabe sredstev Evropskega parlamenta.

Goulardova potrebovala 59 glasov za, dobila jih je 82 proti
Koordinatorji dveh ključnih pristojnih odborov – za notranji trg in varstvo potrošnikov ter za industrijo, raziskave in energijo – po dodatnem zaslišanju niso zbrali dvotretjinske večine, ki je potrebna za potrditev. Zato so v skladu s pravilnikom nato v odborih o kandidatki glasovali z navadno večino in jo prav tako zavrnili. Odbor za notranji trg ima 45 članov, odbor za industrijo pa 72, skupaj torej 117. Goulardova bi torej potrebovala 59 glasov za, a je 82 članov odborov glasovalo proti njej.

Goulardova: Odločitev jemljem na znanje
"Odločitev Evropskega parlamenta jemljem na znanje, v duhu spoštovanja demokracije,
" se je odzvala Goulardova po Twitterju. Ob tem se je zahvalila za zaupanje francoskemu predsedniku Macronu, novoizvoljeni predsednici Evropske komisije von der Leynovi in vsem poslancem, ki so glasovali zanjo.

Macron ne razume, kako se je zgodila zavrnitev, če je bila obljubljena podpora

Francoski predsednik Emmanuel Macron ne razume, kako Goulardova ni dobila podpore, čeprav so jo predsedniki treh ključnih političnih skupin v Evropskem parlamentu obljubili. Zato pričakuje pojasnila. Foto: EPA

Po zavrnitvi Goulardove so v prvem odzivu iz Elizejske palače sporočili, da je bila francoska kandidatka žrtev politične igre. Francoski predsednik Macron je nato na novinarski konferenci v odgovoru na vprašanje, za kakšno politično igro gre, pojasnil, da je von der Leynovi predlagal tri imena in da je sama izbrala Goulardovo, ker jo pozna, čeprav je opozoril, da lahko njena kandidatura sproži polemiko. Von der Leynova mu je zagotovila, da je govorila z vodji konservativcev, socialdemokratov in liberalcev, ki so ji obljubili podporo, je povedal. Francoski predsednik tako ne razume, kot je večkrat poudaril, kako se je lahko zgodila zavrnitev, če so predsedniki treh ključnih političnih družin obljubili podporo, zato bo najprej vprašal za pojasnila. Tudi on je sicer izrecno izpostavil, da je za Francijo ključen resor, ki ga je dobila. Gre za široko področje notranjega trga, ki vključuje obrambno industrijo.

Weber in Garcia Perez: Z nami se ni nihče posvetoval
Vodji največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP) in socialistov in demokratov (S&D) sta v prvih odzivih že zatrdila, da se z njima nihče ni posvetoval. Kot je tvitnila vodja S&D Iratxe Garcia Perez, se von der Leynova pred imenovanjem komisarskih kandidatov z njo ni posvetovala niti o Goulardovi niti o drugih imenih, ki so jih predlagale države članice. Kmalu zatem se je na Twitterju oglasil še vodja EPP Manfred Weber, ki je zapisal, da se tudi z njim ni nihče vnaprej posvetoval o imenovanju katerega koli kandidata.

Von der Leynova pozvala k hitremu ukrepanju: veliko je na kocki
Predsednica Evropske komisije von der Leynova je po padcu Goulardove pozvala k hitremu ukrepanju. Opozarja, da je na kocki veliko, saj se mora Evropa spopasti s pomembnimi izzivi, kot so brexit, trgovinska vprašanja in konflikti v neposredni soseščini. "Trenutno smo v demokratičnem in transparentnem parlamentarnem procesu. Predlagala sem 26 kandidatov, od tega jih je 23 sprejetih. Trije kandidati iz raznolikih razlogov niso dobili večinske podpore. Imenovanja kandidatov Madžarske, Romunije in Francije so tako še odprta," je zapisala von der Leynova v izjavi za javnost. Sporočila je, da se je popoldne sestala s predsedniki političnih skupin desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), socialdemokratov (S&D) in liberalcev (RE) v Evropskem parlamentu ter s predsednikom parlamenta Davidom Sassolijem. Glede na to, da je toliko na kocki, je sedaj po njenih besedah v sodelovanju s parlamentom nujno pospešiti proces in zagotoviti, da bo lahko Evropa ukrepala hitro in učinkovito. Obenem pa vsi vpleteni potrebujejo dovolj časa, da bodo pazljivo premislili o nadaljnjih korakih.

Neuradno pozitivna ocena 23 od 24 zaslišanih kandidatov
Pristojni odbori so po neuradnih informacijah doslej pozitivno ocenili 23 od 24 že zaslišanih kandidatov, med njimi tudi slovenskega kandidata Janeza Lenarčiča.

Še pred zaslišanji zavrnili Trocsanyija in Plumbovo
Že pred zaslišanji so evropski poslanci zaradi navzkrižja interesov dokončno zavrnili Madžara Laszla Trocsanyija in Romunko Rovano Plumb. Nova kandidata uradno še nista potrjena, tako tudi niso znane podrobnosti glede njunih zaslišanj.

Prva zaslišana ekipa Jacquesa Santerja leta 1995
Zamisel o zaslišanjih je zrasla iz kritik ureditve, po kateri so evropski komisarji imenovani, ne izvoljeni, in prizadevanj po čim močnejšem vplivu Evropskega parlamenta v tem procesu. Prvič so evropski poslanci leta 1995 zaslišali ekipo Luksemburžana Jacquesa Santerja, ki je sicer izpit prestala brez žrtev, a je morala nato zaradi korupcijskega škandala prva in doslej edina skupaj odstopiti. Prve skalpe je parlament vzel leta 2004 pri preverjanju prve ekipe Portugalca Joseja Manuela Barrosa. Italijan Rocco Buttiglione je padel zaradi spornih stališč do istospolno usmerjenih in žensk. Sledili sta še zamenjava šibke latvijske kandidatke za obdavčevanje Ingride Udre in menjava portfelja Madžaru Laszlu Kovacsu, ki je namesto energije dobil obdavčevanje.

Pred petimi leti padla le Alenka Bratušek
Leta 2009 so bila zaslišanja druge Barrosove ekipe manj krvoločna. Padla je le kandidatka za humanitarno pomoč, Bolgarka Rumjana Želeva, ki so ji očitali navzkrižje interesov in slab nastop. Pred petimi leti pa izpita pred parlamentarnim odborom ni opravila samo slovenska komisarka kandidatka Alenka Bratušek, ki je nato sama odstopila od kandidature, slovenska vlada pa je predlagala novo kandidatko, Violeto Bulc.