Foto: Reuters
Foto: Reuters

Čiste obresti so se ustavile pri 1,44 milijarde evrov, kar je 93 odstotkov več kot leta 2022, kažejo podatki Banke Slovenije. Neobrestni prihodki so medtem na letni ravni nazadovali, in to za skoraj šest odstotkov, na 535,4 milijona evrov. Od tega so opravnine nazadovale za 2,8 odstotka, na 387 milijonov evrov, je razvidno iz najnovejše informacije o poslovanju bank.

Občutno večji dohodki

Skupni bruto dohodek je bil z blizu 1,98 milijarde evrov lani večji za 50,4 odstotka, operativni stroški pa so se zvišali za 9,6 odstotka, na 830,2 milijona evrov. Neto dohodek je tako lani narasel za 105,8 odstotka, na nekaj manj kot 1,15 milijarde evrov.

Obseg posojil podjetjem upadel

Resnejših težav s kreditnim portfeljem banke niso imele. Neto oslabitve in rezervacije so bile z 10,2 milijona evrov za 28 odstotkov manjše kot v letu 2022.

Obseg posojil bank je sicer lani upadel. Skupna vrednost posojil nebančnemu sektorju je bila konec decembra s 26,93 milijarde evrov tako medletno nižja za 2,2 odstotka. V celotnem letu je v absolutnih številkah nazadovala za 603,5 milijona evrov, samo decembra za 279,5 milijona evrov.

Lanski padec je predvsem posledica padca vrednosti posojil podjetjem in drugim finančnim organizacijam. Skupna vrednost posojil podjetjem je lani nazadovala za 518,9 milijona evrov oz. 4,9 odstotka, na nekaj manj kot 9,97 milijarde evrov. Pretežni del padca je nastal decembra, ko se je vrednost znižala za 421,7 milijona evrov.

Večji del padca vrednosti posojil drugim finančnim organizacijam je medtem nastal v prvem delu leta, skupno pa je lani vrednost nazadovala za 495,1 milijona evrov, na blizu 1,16 milijarde evrov.

Gospodinjstva so si več izposojala

Vrednost posojil gospodinjstvom je medtem dodatno narasla. Skupna vrednost posojil gospodinjstvom je bila ob koncu leta pri skoraj 12,56 milijarde evrov, kar je 3,3 odstotka več kot ob koncu leta 2022. Rast je bila predvsem posledica razmaha pri potrošniških posojilih, v manjši meri pa pri stanovanjskih.

Skupna vrednost stanovanjskih posojil je bila tako ob koncu leta 2023 pri okoli 8,15 milijarde evrov, kar je 0,6 odstotka več kot v istem času leta 2022. Lanski prirast je v absolutnih številkah znašal 47,2 milijona evrov.
Precej večja je bila rast potrošniških posojil. Njihova skupna vrednost je lani narasla za 290,7 milijona evrov, na 2,78 milijarde evrov. To je 11,7 odstotka več kot ob koncu decembra 2022.

Nadaljevala se je tudi rast denarnih vlog. Skupna vrednost denarnih vlog nebančnega sektorja je bila konec decembra z 41,06 milijarde evrov za 3,3 odstotka oz. okoli 1,30 milijarde evrov višja kot ob koncu leta 2022. Decembra je bil prirast pri 579,2 milijona evrov.

Naraščajo depoziti gospodinjstev in podjetij

Depoziti gospodinjstev so se lani povečali za 2,8 odstotka oz. za 729,8 milijona evrov, na 26,51 milijarde evrov. Od tega je bil decembrski prirast 314,1 milijona evrov. Nekoliko bolj izrazita je bila rast depozitov podjetij. V celotnem letu so se vloge podjetij povečale za 1,07 milijarde evrov oz. 11,1 odstotka, na 10,78 milijarde evrov. Decembra je bil prirast pri 548,7 milijona evrov.

Skupna bilančna vsota bank je bila ob koncu leta 2023 s 53,08 milijarde evrov za pet odstotkov večja kot ob koncu leta 2022. V absolutnih številkah je lani narasla za skoraj 2,51 milijarde evrov.

Primerjava obrestnih mer s tujo ponudbo

Po podatkih Banke Slovenije so bile banke v Sloveniji ob koncu leta pri stanovanjskih posojilih s fiksno obrestno mero približno enako ugodne kot banke v evrskem območju, ugodnejše pa so bile pri potrošniških posojilih. Pri posojilih podjetjem so bile, medtem ko gre za posojila s fiksno obrestno mero, dražje od povprečja območja z evrom.

Pri posojilih s spremenljivo obrestno mero so bile manj ugodne od evrskega povprečja pri stanovanjskih posojilih in bolj ugodne pri potrošniških. Pri posojilih podjetjem so bile približno enako ugodne.

Precej manj od povprečja evrskih bank so šle medtem na roko komitentom pri kratkoročnih denarnih vlogah do enega leta, pri bolj dolgoročnih pa je bila razlika nekoliko manjša, a še vedno v škodo slovenskim varčevalcem.