Zgodbo Simone Dimic naj bi nekdanji prvi nadzornik Vegrada Klemen Boštjančič zasledil šele v kontekstu gradnje njene hiše. Foto: MMC RTV SLO
Zgodbo Simone Dimic naj bi nekdanji prvi nadzornik Vegrada Klemen Boštjančič zasledil šele v kontekstu gradnje njene hiše. Foto: MMC RTV SLO

Tovšakova je še danes prepričana, da bi lahko rešila Vegrad, če bi prek zvez od katere izmed bank prejela od pet do deset milijonov evrov.

Klemen Boštjančič

"Iz klicev sem razumel, da sem eden tistih, ki so pripomogli k temu, da se je Vegrad znašel v stečaju. Danes verjetno veljam za enega odgovornejših za to," je telefonske klice opisal Klemen Boštjančič, nekdaj prvi nadzornik propadlega gradbenega velikana.

Nadzorni svet - kjer se pije kavica in greje stolčke
Boštjančič je za časnik Dnevnik povedal še, da so bile seje nadzornega sveta Vegrada, preden je prevzel vodenje Vegradovih nadzornikov, le "pitje kavice", nekdanji nadzorniki pa so nadzor jemali kot lagodno funkcijo in jim je bilo pomembno le to, da "sedijo v nekem nadzornem svetu".

Dodaja, da ne Kapitalska družba (KAD) ne Slovenska odškodninska družba (SOD), ki sta imeli pomembno vlogo v nadzornem svetu, nista naredili nič, kar naj bi povedal že podatek, da so se nadzorniki Vegrada v letih 2008 in 2009 sestali le od dvakrat do trikrat na leto. Vegrad je bil tako prepuščen vodstvu družbe, po Boštjančičevih besedah tudi zato, ker je bila Hilda Tovšak, direktorica Vegrada, zelo močna osebnost.

Močna Hilda v šahu držala pol Slovenije?
Boštjančič je prepričan, da je bil Vegrad izgubljen zaradi modela poslovanja in prikrivanja podatkov v bilancah. "Očitno so v Vegradu menili, da so postali tako veliki, da jim nihče nič ne more," je za Dnevnik dejal Boštjančič in dodal, da je imel Vegrad s svojim poslovnim modelom "v šahu pol Slovenije, na primer banke".

Boštjančič tudi trdi, da je njihovo delo temeljilo na izjavah vodstva. Tako so poleti dobili namige o plačilnem prometu z Lichtensteinom, a je Hilda Tovšak to pisno zanikala, čeprav naj bi Vegrad na račune v tej državi nakazal med 20 in 30 milijoni evrov.

Tudi na vprašanje o tem, zakaj ni že prej, ko so bili Vegradovi računi prvič blokirani, predlagal stečaja, je dejal, da je Hilda Tovšak tudi takrat na dan potegnila pisno izjavo, v kateri je zapisala, da družba po stečajnem zakoni ni insolventna, in to pozneje večkrat ponovila.

Očitna 'zmota' revizorja?
Nadzorniki so se po Boštjančičevih besedah čudili tudi revizorjevi odločitvi o potrditvi bilance 2008 brez pridržkov, medtem ko je bilo za leto 2009 podano mnenje s pridržkom, ne pa negativno mnenje. "Na seji nadzornega sveta smo obravnavali bilanco, ki je 30. junija letos strmoglavila. Nenadoma je Vegrad postal insolventen v vseh postavkah. Zelo jasna je sporna vloga revizorja. Bilanca, ki jo je revizor potrdil za leto 2009 konec julija ali na začetku avgusta, torej deset dni pred bilanco za potrebe prisilne poravnave, se ne more tako poslabšati. Razlika kaže, da je šlo v Vegradu vse navzdol šele letos, kar pa ni res," je pojasnil Boštjančič.

Tovšakova je še danes prepričana, da bi lahko rešila Vegrad, če bi prek zvez od katere izmed bank prejela od pet do deset milijonov evrov.

Klemen Boštjančič