Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) so bile cene blaga junija na letni ravni v povprečju višje za 13,1 odstotka, cene storitev pa za 5,3 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 16,5 odstotka, trajno blago za 10,5 odstotka in poltrajno blago za 2,9 odstotka.

Na podatke Sursa se je odzval predsednik vlade Robert Golob, ki je posvaril pred inflacijskimi pritiski, ki jih bomo deležni v naslednjih mesecih. Ob tem je bil kritičen do prejšnje vlade, ki je po Golobovih besedah fiktivno nižala inflacijo, s tem ko je npr. zamrznila cene naftnih derivatov, ne da bi se vprašala, od kje bomo dobili razliko in kako jo bomo pokrili, in odpravila plačevanje omrežnin, kar bo prav tako treba povrniti.

"S takimi umetnimi ukrepi, ki so tudi nevzdržni, več kot za mesec ali dva, smo se znašli v situaciji, da je do zdaj bila inflacija umetna znižana. Resnica je precej drugačna," je premier poudaril v izjavi za medije ob robu vrha zveze Nato v Madridu. Inflacija je sicer po njegovih pojasnilih ena glavnih tem na srečanjih evropskih voditeljev. Nekatere države v EU-ja imajo že 20- in večodstotno inflacijo, redke so tiste z enoštevilčno. "Tudi napovedi za naprej niso dosti boljše, ker se noben inflatorni pritisk oz. vzrok zanj še ni odpravil," je dejal.

Kot je dejal Golob, je draginja ena glavnih tem, ki jih ima vlada na vidiku. "Ukrepati bomo morali," je še dodal. Po napovedih bo sicer vlada v petek odločala o ukrepih v boju z draginjo.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so po pojasnilih Sursa največ prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv (2,1 odstotne točke) – plin se je podražil za 49,4 odstotka, toplotna energija za 43,6 odstotka, električna energija pa za 29,4 odstotka.

Sledile so višje cene naftnih derivatov in 12,8-odstotna podražitev hrane. Vsaka izmed teh dveh skupin je inflacijo dvignila za 1,9 odstotne točke. Cene tekočega goriva so se zvišale za 54,6 odstotka, goriv in maziv za osebna vozila pa za 34,5 odstotka.

Sorodna novica Kaj vse je treba plačati ob nakupu energentov ali električne energije?

Med hrano so izstopale podražitve kruha in izdelkov iz žit (za 16,2 odstotka) ter mesa (za 12,9 odstotka). Cenejše kot pred letom dni so bile storitve iz skupine komunikacije (za 5,3 odstotka) in so letno raven inflacije ublažile za 0,2 odstotne točke.

Kot navaja Surs, so se cene življenjskih potrebščin v prvi polovici leta zvišale za 8,2 odstotka (v istem obdobju prejšnjega leta je bilo zvišanje 2,8-odstotno). Najbolj so se dvignile cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 16,9 odstotka). Sledile so višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 10,5 odstotka), prevoza (za 10,1 odstotka) ter rekreacije in kulture (za 9,5 odstotka). V prvi polovici leta so se znižale le cene v skupini komunikacije (v povprečju za 1,4 odstotka), ugotavlja statistični urad.

Na mesečni ravni najbolj narasle cene električne energije

V juniju je prenehala veljati večina ukrepov za omilitev posledic visokih cen energentov, zato so se pričakovano najbolj zvišale cene električne energije, ki so narasle za 53,9 odstotka. Njihov prispevek k mesečni inflaciji je bil 1,6 odstotne točke.

Za 0,4 odstotne točke so inflacijo zvišali dražji počitniški paketi (za 10,4 odstotka), za 0,3 odstotne točke višje cene hrane (za 1,6 odstotka), za po 0,1 odstotne točke pri vsaki skupini pa še tekoča goriva (za 9,7 odstotka), novi avtomobili (za 2,1 odstotka), gospodinjsko pohištvo (za 2,4 odstotka), druge storitve v povezavi z osebnimi avtomobili (za 3,9 odstotka), restavracije in hoteli (za 1 odstotek) ter raznovrstno blago in storitve (za 0,9 odstotka). Mesečno inflacijo so nekoliko ublažile (po 0,1 odstotne točke vsaka skupina) nižje cene oblačil in obutve (za 1 odstotek) ter dizelskega goriva (za 2,5 odstotka).

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo gibanja cen v EU-ju, je bila junija 10,8-odstotna (lani junija 1,7-odstotna). Mesečna rast cen je bila 2,3-odstotna, potem ko je bila prejšnji mesec dvoodstotna.

Vasle: Podatki terjajo odločen odziv

Trenutna inflacijska gibanja terjajo odločen odziv denarne, dohodkovne in javnofinančne politike, je po srečanju s predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Razlogi za trenutno visoko inflacijo po Vasletovih besedah izhajajo pretežno iz dveh zgodovinsko zelo redkih dogodkov, pandemije covida-19 in njenih še vedno prisotnih posledic ter ruskega napada na Ukrajino. Ker so bistveni razlogi povezani z enkratnimi dogodki, je smiselno inflacijo po guvernerjevem mnenju preseči z javnofinančno, dohodkovno in denarno politiko. Pri denarni politiki kot eden od članov sveta Evropske centralne banke (ECB) kot smiselno vidi nadaljevanje začrtane poti normalizacije, tako prek zaključevanja neto nakupov vrednostnih papirjev kot prek postopnega dviga obrestnih mer.

Sorodna novica ECB bo depozitno obrestno mero z -0,5 odstotka julija zvišal za 0,25 odstotne točke

Svet ECB-ja je na začetku tega meseca sklenil, da bo obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti čez noč pri ECB-ju, ki je trenutno pri minus 0,5 odstotka, na julijskem zasedanju zvišal za 0,25 odstotne točke. Temu bo septembra predvidoma sledilo še eno zvišanje, njegov obseg bo odvisen od razvoja dogodkov, bo pa ta obrestna mera septembra prvič po juniju 2014 izšla iz negativnega območja.

Če bodo razmere ostale zaostrene, se bo zviševanje ključnih obrestnih mer ECB-ja nadaljevalo tudi v mesecih zatem, tako letos kot prihodnje leto, je danes povedal Vasle.