V novomeški Krki z 9.461 zaposlenimi so pojasnili, da spremembe zakonodaje spremljajo in se jim bodo prilagodili, pri čemer že pripravljajo dograditve v kadrovsko-informacijskem sistemu. Nekatere spremembe pa bo moral zakonodajalec še urediti v podzakonskih aktih, so opozorili.

Tudi v Revozu, ki nudi delo 2.076 delavcem, so povedali, da so na novosti pripravljeni in da se njihovi predstavniki udeležujejo tudi izobraževanj in posvetov na to temo. A so prav tako opozorili, da v tem trenutku vse rešitve še niso znane in ostaja kar nekaj nejasnosti.
Tudi v Henklu Slovenija, ta šteje 728 zaposlenih, so poudarili, da zakonodaja pri vseh spremembah ni povsem jasna in da še pridobivajo dodatna pojasnila.
"Poleg tega moramo doseči uveljavitev novega ZDR-ja v kolektivnih pogodbah in po dosedanjih izkušnjah s sindikati nas čaka še veliko usklajevanj in pogajanj," so povedali. "Ker nas kljub veljavnosti sprememb zakona še vedno zavezujejo kolektivne pogodbe, konkretnih sprememb takoj ni mogoče uvesti," so dodali.

Kako doseči potrebno prožnost, se dogovarjajo tudi z agencijami za posredovanje dela, saj je novi zakon uvedel omejitve agencijskega dela. "Skrbijo nas tudi povišani stroški dela, s čimer izgubljamo konkurenčnost," so še dejali.
Dober začetek, zdaj je treba nadaljevati
V mariborskem proizvajalcu pasivnih in nizkoenergijskih montažnih objektov Lumar so povedali, da so s spremembami zelo dobro seznanjeni. Zadovoljni so predvsem z večjo prožnostjo pri sklepanju in prenehanju delovnih razmerij, skrbi pa jih, ker se ni nič spremenilo pri plačilih za bolniške odsotnosti, praznike, odmor za malico, plačane malice ter prevozu na delo in z njega.

Kljub temu so se predstavniki podjetja udeležili posebnega seminarja, takoj pa bodo pristopili tudi k prilagoditvi svojih splošnih aktov. Tudi v Lumarju v prihodnje največ težav pričakujejo pri pogajanjih s sindikati v zvezi s prilagoditvami kolektivne pogodbe. A ker zaposlujejo 62 strokovnjakov, večinoma za nedoločen čas, posebnih sprememb novi ZDR zanje ne bo imel.

Z reformo, ki jo razumejo kot dodano vrednost za vse socialne partnerje, so seznanjeni tudi v podjetju Lotrič meroslovje s 44 zaposlenimi. Spremembe sicer po njihovi oceni niso tako velike, da se je treba nanje prav posebej pripravljati. Zdaj si tako želijo nadaljevanj pogajanj, da se "dobro začeto delo" nadgradi v reformo, "ki jo Slovenija potrebuje na tem področju".

V elektropodjetju Elpro Križnič iz Slovenskih Konjic, ki zaposluje 40 ljudi, se na spremembe niso konkretno pripravljali in se tudi ne nameravajo, saj imajo najeto zunanjo kadrovsko agencijo. Novi ZDR pozdravljajo, ker prinaša pozitivne spremembe v primeru zmanjšanega obsega dela in posledično reorganizacije delovnega procesa, pri čemer so izpostavili možnost premeščanja zaposlenih in prekinitev delovnega razmerja. "Upamo, da bo to tudi prineslo motivacijski učinek pri zaposlenih," so sklenili.
Mala podjetja še vedno z vsem tveganjem na sebi
Samostojni podjetnik Janez Smolar, ki se ukvarja z živilsko-predelovalno dejavnostjo in ima 13 zaposlenih, je s spremembami seznanjen le na splošno, z njimi pa ni najbolj zadovoljen. Pri malih podjetjih se ob morebitnih težavah različna tveganja težje porazdelijo znotraj podjetja. Za zgled je izpostavil Avstrijo, kjer v poseben sklad za primer brezposelnosti vplačujejo zaposleni, podjetja in država, tako da v krizi bremena brezposelnosti ne nosi samo podjetje in podjetnik.
Za odpovedne roke pa meni, da so še vedno predolgi in da lahko podjetnika, ki ima zaposlene delavce, dejansko "pokopljejo", če ga razmere na trgu presenetijo in se nanje ne uspe pravočasno prilagoditi.

Tudi v spletni agenciji Editor, ki šteje manj kot 10 zaposlenih, poznajo le poglavitne novosti reforme, z njimi pa so večinoma zadovoljni, saj pričakujejo večjo prožnost pri zaposlovanju. Prepričani so, da spremembe ne bodo vplivale na potek njihovega dela in da bodo do izraza prišle le občasno. Večjih težav zaradi nove zakonodaje v prihodnje ne pričakujejo.
V koprski knjigarni Libris, ki delo zagotavlja štirim zaposlenim posebnih sprememb ne načrtujejo. Ocenili pa so, da nova zakonodaja prinaša premalo prožnosti in da ne omogoča prilagajanja zaposlovanja povečanemu obsegu dela.