Povečini pa so si gospodarstveniki enotni v stališču, da je pomoč premajhna in da če drugih ukrepov ne bo, lahko do konca leta pričakujemo številne stečaje podjetij.
V gospodarstvu pomoč države v višini 40 milijonov evrov, ki jih bo namenila za subvencioniranje stroškov elektrike in plina, sicer pozdravljajo, a ta pomoč skoraj zagotovo podjetjem ne bo pomagala preživeti. Odstotek subvencije – zdaj je predviden v višini 30 odstotkov – je odločno prenizek, opozarja Iztok Krivec iz Celjskih mesnin. "Seveda bo treba najprej, to najlažje naredimo, dvigniti odstotek s 30 na vsaj 50, 60 odstotkov, potem pa zelo hitro razmisliti in uvesti energetsko kapico," je povedal.
Samo v Celjskih mesninah so julija lani za stroške elektrike plačali 60.000 evrov, račun za letošnji julij pa je 450.000 evrov, podobno je pri plinu, dodaja Krivec. Podjetja teh stroškov ne bodo zmogla, rezerv ni več.
Na slabšem bodo tudi potrošniki, opozarja Marjan Batagelj iz Postojnske jame, in poudari vidik žičnic, kjer je glavni strošek prav električna energija. "Ta subvencija tega zagotovo ne bo pokrivala, da bi smučišča se odločala, ali bodo sploh obratovala v neki sezoni ali ne, mislim, da tukaj, bodo podjetja morala iskati svojo lastno pot. Tako morda kot pri Postojnski jami, kjer smo se odločili, da bomo zgradili sončno elektrarno in postali samooskrbni," je pojasnil.
Avtoprevoznik Peter Pišek pa pričakuje: "Vlada naj refundira ceno dviga iz normalne cene, ki je bila pred enim letom, in naj pove, koliko bo kdo dobil. Ne zdaj pozitivno, negativno poslovanje, izkazovanje bilanc, saj tega ne razumem. Mi smo imeli že pri covidu takšen problem, da bi morali vračati te pomoči. Vlada naj se odloči, ali bo pomagala gospodarstvu ali pa ne bo pomagala brez birokratskih zapletov."
Gospodarstveniki še ocenjujejo, da bi v primeru nezadostnih pomoči zaradi energetske draginje lahko do konca leta propadla kar tretjina podjetij.
SBC: Slovenija naj izstopi iz energetske unije
Da bi omogočila preživetje energetsko intenzivnim podjetjem, vlado pozivajo, da v čim krajšem času preuči možnosti regulacije cen elektrike navzgor ter možnosti izstopa iz energetske borze glede na to, da je Slovenija v skoraj 90 odstotkih samooskrbna z električno energijo.
Prepričani so, da je potreben tehten razmislek o izstopu iz energetske unije in borznega sistema nakupa in prodaje električne energije, kot sta to v preteklih mesecih storili Španija in Portugalska.
Vladi predlagajo oz. od nje pričakujejo, da že zdaj aktivno ukrepa pri evropskih institucijah za podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini in s tem omogoči državno pomoč podjetjem v letu 2023. Prav tako naj se vlada zavzame za povišanje zneska dovoljene pomoči za posamezno podjetje, so zapisali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje