To ugotavlja najnovejša študija inštituta Lombard Street Research. Kot meni inštitut, je glavni razlog za to dejstvo, da bo Velika Britanija takoj po izvedbi širitve EU-ja s 1. majem 2004 delavcem iz novih članic omogočila neomejen dostop na trg delovne sile. Poleg Velike Britanije so doslej sprostitev trga delovne sile takoj po širitvi napovedale še Danska, Grčija, Irska, Nizozemska in Švedska, ostale članice EU-ja pa nameravajo izkoristiti na pristopnih pogajanjih dogovorjeno možnost omejevanja pritoka delovne sile iz novih članic do največ sedem let po izvedbi širitve na deset novink.

Delavce bodo privabile večje plače
Študija dvomi v ustaljeno prepričanje, da bo širitev največ koristi prinesla "ključnim" državam unije, kot so Nemčija, Francija in Italija. Njihovo prevlado bi lahko resno ogrozilo preseljevanje proizvodnje in delovnih mest na cenejše, vzhodne trge, saj povprečna plača v treh po prebivalstvu največjih pristopnicah - Poljski, Madžarski in Češki - znaša le 13 odstotkov britanske. Študija predvideva tudi, da bi vabljive plače v Veliko Britanijo lahko privabile do 200 tisoč delavcev na leto, kar bi obseg delovne sile povečalo za 0,5 do 0,6 odstotka in dodalo pol odstotka h gospodarski rasti države, s čimer bi Velika Britanija po gospodarski moči v dvajsetih letih prehitela trenutno vodilno Nemčijo.

Tudi nedavno objavljena študija Deutsche Bank predvideva obsežno preseljevanje iz Srednje in Vzhodne Evrope v Zahodno - do leta 2015 naj bi na zahod prišlo okrog tri milijone ljudi. Tudi ta študija kot najpomembnejši razlog navaja razlike v plačah, ki v pristopnicah segajo od 85 odstotkov povprečja EU v Sloveniji do 30 odstotkov v Litvi. Plače v največjih treh pristopnicah dosegajo 50 odstotkov Unijinih, dodatna spodbuda za iskanje dela Poljakov na Zahodu pa je tudi okrog 20-odstotna brezposelnost v tej državi.