Pripisal je, da je "priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja".

Temu ustrezno snov razvršča po geslih, kot so Biti migrant, Poti migrantov, Kultura in migracije, Ekonomske migracije, Spol in migracije, Zgodbe in migracije, Združevanje migrantov ... Sprašuje se, kdo so migranti, predvsem pa, kaj pomeni biti migrant. Migracije je označil za odklon, anomalijo od sreče, blaginje in drugih reči, h katerim večinoma neuspešno teži človeška vrsta. To v svojem za strokovno delo dokaj nenavadnem, a slikovitem in duhovitem jeziku ponazarja s primerjavo: ”Če ne bi stopil opičnjak na nevarna savanska tla, bi še zmeraj zobali sladko sadje v prijetni senci varnih krošenj. In če se ne bi prvi migranti odpravili na dolgo in neznano pot, bi še vedno bežali pred levi. Nikoli ne bi slišali Devete simfonije, se igrali s pokemoni in se jezili na gin tonik brez ledu.”

Človeški rod se je zaradi najrazličnejših razlogov selil ali preseljeval v vseh časih in s seboj prenašal tako pozitivne kot negativne posledice. Mlekuž ugotavlja, da so migracije zelo kompleksen, raznovrsten in zapleten pojav. Po njegovih besedah ”vključujejo, združujejo, mešajo, spreminjajo, dodajajo, oplajajo, razbijajo ... ekonomske, politične, družbene, demografske, kulturne, ekološke, jezikovne ... pojave, vidike”.

Je pa seveda vse kaj drugega biti begunec iz Sirije, kjer ”namesto javne razsvetljave razsvetljujejo plameni bomb”, kot biti migrant z imuniteto na tujem veleposlaništvu. Ob tem se sprašuje ne le o homo sapiensu, marveč tudi o homo politicusu, vlogi medijev pri obravnavi migracij ali beguncev, o nacionalizu in rasizmu.

Pomembna avtorjeva ugotovitev je tudi, da migracije niso nikoli končane. Pri tem med drugim navaja slovenske povratnike iz Argentine, med katerimi so bili tudi poznejši predsednik vlade, kardinal in eden najboljših poznavalcev nogometa. Eden od ljudi, ki so se naselili v Sloveniji, pa pravi, da mu izraz povratnik nikakor ne ustreza, saj ni nikoli šel iz Slovenije. ”Sem rojen v Argentini in sem prišel v Slovenijo kot domovino svojih starih staršev.” To so seveda skrajni primeri, a avtor ne prezre niti vračanja delavcev na tujem na stara leta.

V abecedniku migracij je seveda mogoče najti še marsikatero geslo, predvsem pa so njegova popestritev različne zgodbe, saj so migracije po Mlekuževih besedah prav stkane iz vsemogočih zgodb. Nič manjše teže pa nima slikovno gradivo – od razglednic in ilustracij do stripov.

Iz oddaje S knjižnega trga.