Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rafael ni dočakal konca svojih znamenitih del v vatikanskih stancah. Po njegovi smrti leta 1520 so zadnje freske naslikali njegovi pomočniki. Verjetno so jim bile v pomoč tudi mojstrove študije – eno od teh bodo oktobra prodajali na dražbi.
Sodišče v Münchnu je na zaporno kazen obsodilo nekdanjega tehničnega delavca v tamkajšnjem Nemškem muzeju, ker je iz depoja kradel slike in jih prodajal prek dražbene hiše. Med drugim je prodal izvirnik Franza Stucka, v depo pa vrnil kopijo slike.
Potem ko je Daniel Barenboim napovedal umik z mesta generalnega glasbenega vodje v Berlinski državni operi, so iz ustanove sporočili, da bo septembra prihodnje leto na njegovo mesto stopil nemški maestro Christian Thielemann.
"Afriška trgovina s sužnji je najbolj dramatično poglavje v zgodovini človeštva," so besede, s katerimi Zora Neale Hurston začne svoj tekst o poslednjem "črnem tovoru", zadnjem sužnju, ki je bil iz Afrike v ZDA prepeljan leta 1860.
V organizaciji Fundacije Novaka Đokovića v Ljubljani in drugih mestih po Sloveniji se te dni predvaja dokumentarni film Modrost travme Gaborja Matéja, ki je svetovno znani psihoterapevt. Njegovih pet knjig je izšlo tudi v slovenščini.
Sovretovo nagrado, ki jo za posebej izstopajoče prevode v slovenščino podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, prejme Jernej Županič za prevod kultnega romana Moby Dick ali Kit.
Za film nikoli ne veste, kaj bo z njim. To je alkimija, ki se na koncu zgodi ali ne.
Hrvaški režiser Rajko Grlić je začel v Zagrebu snemati novi igrani celovečerni film Svemu dođe kraj. Njegov zadnji film, Ustava Republike Hrvaške iz leta 2016, je nastal v slovenski koprodukciji, velja pa za enega najbolj nagrajenih hrvaških filmov.
V okviru debate, ki je na temo Slovenije kot častne gostje Frankfurtskega festivala potekala na uredništvu LUD Literature, so sodelujoči poudarili pomen prisotnosti poezije, filozofije in otroške literature, ideja je postavitev avtorjev v dialog s svetom.
Na Intimnem odru v GT22 v Mariboru bodo danes premierno uprizorili avtorsko predstavo kolektiva Reaktor z naslovom Krik: Vrzeli.
Na razstavišču artKIT v Mariboru danes odpirajo razstavo Hranilnik za umetnika slikarja in kiparja Jožeta Šubica. Na njej predstavlja razbite unikatne hranilnike, ki jih je izdelal za prejšnje razstave.
Z obnovitvijo Plečnikovega avditorija je Ljubljana dobila nov prostor za kulturne prireditve, cilj pa je ustvariti javno dostopen program, katerega dogodki so praviloma brezplačni in spoštljivi do naravnega parka ter njegovih obiskovalcev.
Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor sezono odpirata s premiero kultne Mozartove opere Čarobna piščal, ki "občinstvu ponuja več kot le pravljice, občudovanja vredno lahkotnost visokih koloratur in dunajsko razsvetljensko komedijo".
V Galeriji Kambič, ki deluje v okrilju Belokranjskega muzeja v Metliki, bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo Onkraj beline šestih območnih likovnikov.
O čem govori neka knjiga? Pisatelj Mohamed Mbougar Sarr v romanu Najskrivnejši spomin človeštva piše, da je edini možni odgovor na to vprašanje "o ničemer".
V nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki bodo v prihodnjih mesecih bivala fantazijska bitja Damijana Kracine, težko opisljive forme, s katerimi umetnik odpira vprašanje distopičnih, ne pa nujno povsem neverjetnih prihodnosti bitij tega sveta.
Trideset let mineva od smrti Mateja Bora, ki je za seboj pustil dragoceno zapuščino pronicljive poezije in dramatike. Prav danes se bodo književnikovega slovesa spomnili s premiero dokumentarnega filma Rob je tam/Matej Bor.
Letos je svoje mesto v nacionalnem registru nesnovne dediščine dobilo Jurjevo koledovanje, kakršnega poznajo na Sevniškem.
Ni naključje, da se nam ob motrenju novih del slikarja Arjana Pregla v misli prikradejo znane podobe iz zgodovine umetnosti: slikar namreč ob spoštljivem priklanjanju velikim predhodnikom z ironijo premišljuje o sodobnosti in protislovjih družbe.
"Med pandemijo sem si zadala cilj, da bom vsak dan napisala eno pesem. Ta projekt je trajal leto in pol. Seveda mi vsak dan ni uspelo, a pisala sem redno in nazadnje sem imela več kot dvesto pesmi," se spominja pesnica Ilma Rakusa.
Neveljaven email naslov
