Paul Signac na portretu Maximiliena Luca iz leta 1890. Foto: EPA
Paul Signac na portretu Maximiliena Luca iz leta 1890. Foto: EPA
Čas harmonije
Slika Čas harmonije, ki jo je Signac naslikal med letoma 1893 in 1895, velja za njegovo ključno delo. Foto: Mairie de Montreuil

Signac pa je znan tudi po svojih slikarskih različicah znanih pariških vedut, kot so cerkev Notre Dame ter mostova Pont Neuf in Pont des Arts. Ustvaril je tudi številne impresije v Benetkah, Carigradu, Avignonu in Rotterdamu ter napisal razpravo Od Delacroixa do neoimpresionizma.

Paul Signac se je rodil v Parizu leta 1863 in se je sprva - kot številni slikarji njegovega časa - zanimal za arhitekturo. Pod vplivom impresionistov, predvsem krajinarja Armanda Guillaumina, se je odločil za slikarsko pot in tako je leta 1884 postal eden izmed ustanoviteljev redne letne razstave Salon neodvisnih, na kateri je vse življenje razstavljal svoja dela.

Vsebina kdaj tudi podrejena tehniki
Pod vplivom Georgesa Seurata je opustil klasično impresionistično slikarsko tehniko in postal predan pointilizmu - slikarski tehniki, pri kateri se na platno nanašajo pike iz nemešanih barv, ki se ne prekrivajo in jih 'zmeša' šele gledalčevo oko.

Ta sistematična metoda slikanja, sloneča na tedaj priljubljenih barvnih teorijah, ga je povsem prevzela in tako je svojo tehniko temeljito razdelal in ji v številnih delih podredil vsebino.

Pozneje je imel posluh tudi za sveže, modernejše pristope mlajših generacij in foviste, kubiste in predstavnike drugih smeri zgodnjega 20. stoletja.