Pogled na Matero. Foto: Reuters
Pogled na Matero. Foto: Reuters

20.000 ljudi, kolikor jih je takrat živelo v mestu, je bilo revnih, nepismenih, umirali so od lakote, tifusa in malarije – kar 44 odstotkov otrok je pomrlo zaradi teh bolezni.

Po drugi svetovni vojni so prebivalce preselili in večina jamskih bivališč je ostala praznih. 70 let pozneje mesto kaže povsem drugačno podobo, številna jamska bivališča pa so danes spremenjena v prestižne restavracije in butične hotele.

Matero so v 90. letih – po uvrstitvi na Unescov seznam svetovne dediščine – začeli prenavljati, dokler je niso razglasili za letošnjo evropsko prestolnico kulture. Starodavno mesto je polno dogodkov tudi poleti, organizatorje pa preseneča obisk, ki je večji od vseh pričakovanj.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

"Mesto se je od povojnih časov dalje izredno potrudilo, da bi zase našlo novo pot. Pri tem je bila najpomembnejša odločitev, da zaščiti izjemno arhitekturno dediščino nekdanjih bivališč. Staro mesto je zdaj znova živo. Četrt Sassi je živ prostor, kjer ljudje spet bivajo, kjer so odprli lokale in turistične namestitve," razlaga Salvatore Adduce, predsednik fundacije Matera 2019.

Rojstvo civilizacij

Na začetke nekoč jamskega mesta spominja ena osrednjih razstav Matere 2019, Ars Excavandi, ki govori o rojevanju civilizacij v jamskih naseljih po svetu. Izpostavljajo še razstavo o renesansi, kot jo vidijo z juga Evrope, z deli umetnikov, kot sta Colantonio in Antonello da Messina.

Razstava preučuje odnos med jugom Italije ter severom in vzhodnimi deželami ter se izteče v umetnost juga Italije pod špansko oblastjo. V Materi se pohvalijo, da program EPK-ja izvajajo točno tako, kot so si ga zamislili na začetku.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Evropska prestolnica kulture je počastila tudi 50-letnico človekovega pristanka na Luni, in to z novo kompozicijo skladatelja Briana Ena. Direktor znamenite odprave Apollo 11 Rocco Petrone je bil po rodu iz okolice Matere.

Albanska vasica

EPK seže daleč: tudi do uro in pol vožnje oddaljene vasice San Paolo Albanese, kjer potomci beguncev pred Otomani še vedno govorijo albansko.

"Res je, Matera ni mislila samo nase, samo na to, kako je to mesto prešlo od sramote do Unescovega seznama. Matera je hkrati ponudila možnost, da svoj kulturni potencial okrepijo tudi okoliške občine," pravi Mosè Antonio Troiano, župan občine San Paolo Albanese.

Projekt EPK v Materi je ocenjen na 50 milijonov evrov. V mestu, ki ga je pred desetletjem obiskalo okoli 160.000 ljudi letno, so za letos načrtovali petkrat več obiskovalcev, a glede na dozdajšnji trend jih bo do konca leta prišlo več kot milijon.

Matera, pravljično mesto z domovanji v jamah