Kariera Jeana Nouvela, ki je med drugim ustanovitelj francoskega sindikata arhitektov, v zadnjem času cveti. Pritzkerjeva nagrada za arhitekturo, ki jo je prejel letos, je bila le končna potrditev njegovega odličnega dela. Foto: EPA
Kariera Jeana Nouvela, ki je med drugim ustanovitelj francoskega sindikata arhitektov, v zadnjem času cveti. Pritzkerjeva nagrada za arhitekturo, ki jo je prejel letos, je bila le končna potrditev njegovega odličnega dela. Foto: EPA
Jean Nouvel: Stolp Signal
Ko se je Jean Nouvel s sodelavci še veselil zmage na natečaju za načrtovanje stolpa Signal, se je že organizirala 'fronta' proti njegovemu projektu. Na čelu le-te je županja okrožja Puteaux, kateri se stolp zdi kot pusta in mračna grajska utrdba. Foto: EPA
Jean Nouvel: Stolp Signal
Ena od posebnosti stavbe bo velik vrt na strehi, ki bo namenjen lastnikom uglednih stanovanj v najvišjem odseku stolpa. Foto: EPA

Pisani nebotičnik Jeana Nouvela je ena od potez, ki naj bi pomagala preroditi predel Pariza, ki po koncu delavnika skoraj 'izumre'. To naj bi pomagal spremeniti 301 meter visoki Nouvelov nebotičnik, ki naj bi v vlogi simbola predela La Defense nadomestil orjaški slavolok J. O. von Spreckelsena, katerega postavitev je bila ideja nekdanjega francoskega predsednika Mitteranda. Tudi gradnja nebotičnika Signal sledi francoski tradiciji, da predsedniki svojo vladavino zaznamujejo z enim ali več veličastnimi arhitekturnimi spomeniki. Najnovejši projekt zadnjega dobitnika Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo sledi iniciativi predsednika Sarkozyja, katere kleč je estetizacija in revitalizacija perifernih predelov francoske prestolnice. Del tega velikopoteznega načrta je tudi že odobrena gradnja še dveh 300-metrskih nebotičnikov, ki bosta prav tako zrasli v območju La Defense.
Spoštljivi odnos do Eifflovega stolpa
Skupna poteza vseh arhitekturnih projektov pa ostaja spoštljivi odnos do Eifflovega stolpa. Arhitekti, ki sicer radi tekmujejo, kdo bo uspel zgraditi višji in bolj nenavaden objekt, se namreč ne pritožujejo, ko jim pojasnijo, da najvišja pariška in obenem tudi francoska stavba je in ostaja Eifflov stolp. Vendar višina nikakor ni edini izraz vrhunske arhitekture in Nouvel se je odločil, da bo javnost navdušil z drugimi prvinami. Njegova stavba zares predstavlja pomemben korak naprej v evoluciji objektov velikih gabaritov in zasledovanja razgibane arhitekture.
Stavba, ki je v resnici kompozicija več objektov
Stolp Signal je pravzaprav kompozicija več samostojnih stavb, postavljenih ena nad drugo. Vsaka od stavb vsebuje svoj program (poslovni prostori, stanovanjski program, hotel in trgovini namenjeni prostori). Kot najbolj izjemnega smemo verjetno označiti rezidenčni del. Na okoli 33.000 kvadratnih metrih bodo uredili ugledna stanovanja, ki bodo razvrščena okoli osrednjega vrta, najbolj prepoznavnega elementa najvišjega segmenta stavbe. Ta obenem predstavlja tudi vrhunec trajnostne oziroma okolju prijazne arhitekture. Vsak od štirih odsekov stavbe bo namreč imel velik atrij, katerega prvenstveni namen bo zagotavljanje boljše ventilacije, kar bo pripomoglo tudi k boljši temperaturni regulaciji objekta, obenem pa bo stavba opremljena z vetrnicami in sončnimi celicami za proizvodnjo električne energije.
Lokalna županja v pisanem stolpu vidi mračno utrdbo
Vseh pa vizija arhitekta, čigar najbolj znana dela so stolp Agbar v Barceloni, hotel Puerta America v Madridu, pariški muzej Quai Branly in arabski institut, lyonska operna hiša in trgovska stavba Galeries Lafayette v Berlinu, ni prevzela. Joelle Ceccaldi-Raynaud, županja pariškega okrožja Puteaux, v katerem leži tudi La Defense, in članica žirije, ki je odločala o arhitektu novega nebotičnika, po poročanju časopisa Le Figaro meni, da Nouvelova stolpnica nikakor ni lep projekt.
Sama se je bolj navdušila za predlog Daniela Libeskinda, ki se je tako kot še nekaj velikanov sodobne arhitekture - med njimi sta Norman Foster in Jacques Ferrier - tudi udeležil natečaja za stolp Signal. Čeprav so na stavbi predvideni barvni izseki, bo Nouvel po njenem v La Defense vnesel okorno in mračno stavbo, ki bo še najbolj spominjala na utrdbo, "zasnovano kot grajski stolp". Županjinega mnenja Nouvel ni preslišal in je napovedal, da se bo z njo srečal 9. junija. Ob tem je še pripomnil: "Prepričan sem, da bova sklenila dogovor." Morda, še bolj verjetno pa je, da se bodo v prihodnosti še oglašali bolj ali manj poklicani subjekti, ki se bodo iz tega ali onega razloga zgražali nad Nouvelovim novim podvigom.
Polona Balantič