Besede so moja večna pot, moja nebesa, moj pekel.
Z muko sem poskušal spraviti na papir, kar se mi je z lahkoto porajalo v glavi in pod prsti.
Najbolj pomembno za ustvarjalca, pesnika, katerega koli umetnika je, da se njegove pesmi pojavljajo v živo na odru.
Umetnost ni tekma, v kateri odločajo desetinke in stotinke sekunde.
Med proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku smo spoznali nove dobitnike nagrad Prešernovega sklada. Priznanja so prejeli baletni plesalec Anton Bogov, skladateljica Urška Pompe, arhitekta Vesna in Matej Vozlič - nagrade so našteti dobili za umetniško ustvarjanje v zadnjih dveh letih -, pisateljica Suzana Tratnik za zbirko Vzporednice, intermedijski umetnik Marko Peljhan za projekt MakroLab in slikar Jože Slak - Djoka za razstavo Slike za slepe.
Kdo so bili ostali nominiranci?
Za nagrade Prešernovega sklada so bili letos nominirani še multimedijska umetnica Ema Kugler, skladatelj Bor Turel, fotograf Jane Štravs - vsi trije za ustvarjanje v zadnjih dveh letih - ter Primož Čučnik za zbirko Sekira v medu, Aleš Šteger za pesniško zbirko Knjiga reči in ansambel Trutamora Slovenica za albuma Zvočnost slovenske duše in Od Miklavža do treh kraljev.
Sonce se je umaknilo Luni
Dogodek v Cankarjevem domu, ki ga je povezovala Pia Zemljič, ste si lahko v neposrednem prenosu ogledali na 1. programu TV Slovenija. Lani je v dvorani prevladovalo orjaško sonce, ki se je po potrebi spremenilo tudi v zaslon, primeren za predvajanje filmčka o enem izmed novih Prešernovih lavreatov. To je bil Karpo Godina, čigar "partner" na odru je bil lani Milan Dekleva. Okolje, v katerem sta se znašla nova Prešernova nagrajenca, je oblikoval scenograf Branko Hojnik, ki je odločil, da letos nad odrom zavlada Luna. Na oder je postavil ulične svetilke in klavir, Luni pa "vgradil" okno.
Klavir ni sameval
Janez Matičič je v zahvalnem govoru na kratko opisal svojo ustvarjalno pot, ki so jo določale tako klasične kot elektroakustične točke. Po zahvalnem govoru je sedel za klavir in zaigral "nekaj kratkih momentov" svoje ustvarjalne fantazije. Radko Polič - Rac pa je sporočil zahvalne besede in "besede neslišne" svojim dragim, tudi
soigralcem, ki jih je morda kdaj "užalil v ustvarjalni norosti".
Enodejanka Alda Kumarja
Poleg podelitve priznanj je bila osrednja točka programa, katerega režiser je bil Jaka Ivanc, kratka opera skladatelja Alda Kumarja. Koreografijo za enodejanko Al' pekel al' nebo si je zamislil Edward Clug, korake plesalcev v kreacijah Alana Hranitelja pa je vodila glasba, ki so jo iz glasbil izvabljali in ji takt dajali simfoniki Opere in baleta SNG Maribor. Libreto, ki ga je po verzih Franceta Prešerna spisala Jera Ivanc, so naštudirali Andreja Zakonjšek Krt, Irena Petkova, Marjan Trček, Jože Vidic in Marko Mandir, zaplesala sta Evgenija Koškina in Matjaž Marin, nastopil pa je tudi dramski igralec Kristijan Ostanek.
Podelitev Prešernovih nagrad ohranja tradicijo. Tako je tudi letos na oder stopil "poveljnik" tistih, ki presojajo dosežke slovenskih umetnikov in tako določijo, kateri je "vreden" Prešernovega blagoslova. Gre seveda za gledališkega režiserja Dušana Jovanovića, predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je podal poročilo o delu tega za slovenske umetnike tako zelo pomembnega gremija. Jovanović pa ni bil prvi, v katerega so gostje v Gallusovi dvorani in gledalci televizijskega prenosa usmerili pogled. Prvi je bil Tomaž Sevšek, ki mu je pripadla čast na orglah zaigrati slovensko himno.
Kdo je izbral?
O nagrajencih odloča upravni odbor, ki se v zdajšnji sestavi srečuje od leta 2004. Na čelu upravnega odbora je gledališki režiser Dušan Jovanović, v odbor pa je državni zbor imenoval še Matjaža Barba, Mateja Bogataja, Borisa Cavazzo, Matjaža Fariča, Marino Gržinič Mauhler, Majo Haderlap, Aleša Jana, Matjaža Klopčiča, Tomaža Lorenza, Ranka Novaka, Andreja Smrekarja, Petro Vidali, Vojka Vidmarja in Aleša Vodopivca. Pravilnik o podeljevanju nagrad določa, da je dobitnikov nagrad Prešernovega sklada vsako leto lahko največ šest, dobitnika Prešernove nagrade pa sta lahko največ dva.
Prvič že pred 60 leti
Prešernove nagrade so prvič podelili leta 1947, a od leta 1961 so namenjene le umetniškim delom ter razdeljene na "velike" Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Besede so moja večna pot, moja nebesa, moj pekel.
Z muko sem poskušal spraviti na papir, kar se mi je z lahkoto porajalo v glavi in pod prsti.
Najbolj pomembno za ustvarjalca, pesnika, katerega koli umetnika je, da se njegove pesmi pojavljajo v živo na odru.
Umetnost ni tekma, v kateri odločajo desetinke in stotinke sekunde.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje