Jean-Luc Godard je s svojim prvencem Do zadnjega diha postavil mejnik v razvoju francoskega novega vala. Foto:
Jean-Luc Godard je s svojim prvencem Do zadnjega diha postavil mejnik v razvoju francoskega novega vala. Foto:
Michael Ballhaus
Michaela Ballhausa nagrajuje akademija za njegov prispevek k svetovnemu filmu. Foto: EPA

Nagrado bodo filmarjema izročili na slovesni podelitvi 20. evropskih filmskih nagrad, ki bo 1. decembra v Berlinu. Jean-Luc Godard več kot pet desetletij sooblikuje evropski film, ne le kot režiser, ampak tudi kot kritik in opazovalec filmske umetnosti.

Za impresiven prispevek k svetovni kinematografiji
Njegov prvi film Do zadnjega diha iz leta 1960 je postal mejnik v razvoju francoskega novega vala. Bogata kariera 77-letnega režiserja pa se med drugim ponaša še s filmi Ženska je ženska (1961), Živeti svoje življenje (1962), Mali vojak (1963), Prezir (1963), Alphaville in Nori Pierrot (oba 1965), Kitajka (1967), Nemčija 90 Devet Nič (1991), Priimek Carmen (1983) in Naša glasba (2004). Akademija je svojo odločitev med drugim utemeljila z besedami, da Godardu nagrado podeljuje za impresiven prispevek k svetovni kinematografiji.

Nepogrešljivi člen dobrega filma
Michael Ballhaus, ki sodi v sam vrh svetovnih snemalcev, je sodeloval pri snemanju kakih 80 igranih filmov z režiserji, kot so Rainer Werner Fassbinder, Martin Scorsese, Mike Nichols, Francis Ford Coppola, Robert Redford in Wolfgang Petersen. Njegov prispevek je bil nepogrešljiv pri filmskih uspešnica, med katerimi velja omeniti Zakon Marie Braun, Barva denarja, Televizijske novice, Delovno dekle, Čudovita fanta Baker, Dobri fantje, Drakula, Tolpe New Yorka in Dvojna igra.

Za svoje delo je bil 72-letni snemalec trikrat nominiran za oskarja, lani pa je prejel nagrado Ameriškega združenja kinematografov (American Society of Cinematographers), ki jo podeljujejo tujim snemalcem. Nagrado za življenjsko delo so Ballhausu podelili tudi na lanskem festivalu filmske kamere Bratje Manaki v Bitoli.