Ob prihodu četrtega dela Terminatorja so na spletnem portalu Times Online opozorili na novo prevladujočo obliko snemanja filmov v Hollywoodu. Gledalci se namreč trumoma vračajo k preverjenim usešnicam in simpatičnim likom. Filmske serije so tako že prevzele glavno besedo v središču ameriškega filma, saj se proračun zanje z všteto promocijo giblje nad 200 milijoni evrov.

Zaradi tega pa so tudi tveganja višja za morebiten neuspeh. Za vse obetavne producente sledijo pravila, ki naj bi jim sledila vsaka nova uspešnica takšnega kova.

Vnovičen zagon
Gre za to, da producenti "obudijo speči film" s predelavo ključnih elementov, pri čemer je film popolnoma drugačen, a hrati še vedno isti, torej nadaljevanje neke serije. Kot najbolj izstopajoči primeri sta navedena Umri pokončno, Rocky in James Bond, prav tako pa je skozi takšno predelavo z novo igralsko zasedbo šel tudi Terminator.

Predzgodba
Ko ni več ideje, kako naj teče zgodba naprej, se po navadi odločijo deli, kjer pojasnijo, kako se je vse skupaj sploh zgodilo. Ker po navadi v takšnih filmih nastopijo mlajši igralci z zanje primernimi zgodbami, s tem ciljajo tudi na mlajšo populacijo, ki ni rasla s prejšnjimi deli.

Promocija nostalgije
Na nasprotni strani pa se mnogi producenti in režiserji bojijo izgubiti stare zveste privržence in zato promovirajo film z obljubo, da ne bo prišlo do nobenih razlik. A takšen način se na koncu velikokrat izkaže za neprijeten, saj so ljubitelji na koncu razočarani. George Lucas, avtor Vojne zvezd in producent Indiana Jonesa, se je pred kratkim pritoževal, da bodo ljubitelji v vsakem primeru nezadovoljni z novostmi, saj so enostavno preveč zaljubljeni v izvirnik. Kakor koli, četrti Indiana Jones je vseeno pridelal čez pol milijarde evrov prihodkov.

Zgodba ni pomembna
Uspešna franšiza prodaja spektakel, akcijo in posebne učinke. Poglobljena zgodba zato sploh ni potrebna.

Stripi niso vedno uspešni
Izmed mnogih velikih finančnih neuspehov so se našle tudi mnoge priredbe stripovskih junakov. Stripi v filmski obliki so tako vedno loterija, saj so med drugim popolnoma propadli Dick Tracy, Hulk, Constantine, Watchmen, The Spirit in Daredevil.

V bistvu ni nič gotovo
Ne samo stripi, tudi serije so problematične: za filmsko različico Miami Vice so se zbrali skupaj oskarjevski nominiranec režiser in scenarist Michael Mann in dva mlada uspešna igralca - oskarjevec Jamie Foxx in Colin Farrell. Produkcija je stala 106 milijonov evrov, promocija pa še nadaljnjih 85, a film je vseeno propadel. Po drugi strani pa velikanska promocija ustvarja občinstvo ne glede na vsebino samega izdelka.

In katere so najuspešnejše franšize?
Nedvomno je na vrhu James Bond s 47 leti zgodovine različnih pripomočkov, orožja, avtomobilov in žensk. In Bond, James Bond je še po vsem tem času še vedno v formi.

Tik za petami je Lucasova Vojna zvezd, ki je po mitologiji, spleteni okoli nje, lahko tudi vodilna serija, saj je treba upoštevati tudi celotno industrijo igrač, figuric, računalniških igric, ki se še vedno in brez prestanka prodajajo.

V peterici se sicer nahajajo še Smrtonosno orožje, Policijska akademija in Gospodar prstanov kot popoln primer sodobnega franšiznega filma.

Še mnogi neizkoriščeni potenciali se skrivajo
Times prav tako omenja tudi peterico legendarnih filmov, ki naj bi kar klicala po nadaljevanjih: v njih so se znašli Iskalci (John Ford, 1956) z netipičnim antiherojem Johnom Waynom, ki naj bi kar klical po predzgodbi, Moje pesmi, moje sanje (Robert Wise, 1965), ki naj bi jih lahko enostavno predelali v televizijski sit-com, pri čemer ne bi smeli pozabiti na majice z motivi iz filma.

Tudi Hitchcockov Sever/Severozahod (1959) naj bi bil zelo primeren za mnoga akcijska nadaljevanja, Nekateri so za vroče (Billy Wilder, 1959) s Tonyjem Curtisom in Jackom Lemmonom pa bi predelali v TV-obliko in broadwayski muzikal, poleg tega pa bi izdali še najmanj dva albuma. Peterico zaključuje Kubrickovo Sijanje (1980), kjer bi v vsakem delu v hotel prišli novi čudaški gostje, še vedno pa bi se priložnostno pojavljal tudi Jack Nicholson.

B. K. (po TimesOnline)