Benito Mussolini je Cinecitta ustanovil leta 1937 za služenje filmske industrije fašističnemu režimu. Filmsko mesto, znano tudi kot "Hollywood na Tiberi", je od Rima oddaljeno približno deset kilometrov, tvori ga 40 hektarjev snemalnih površin, 19 filmskih studiev in številna produkcijska poslopja. Zdaj upajo, da bodo kompleksu povrnili nekdanji sijaj z EU-sredstvi za okrevanje po pandemiji.

Sredstva za širitev in posodobitev postaranega filmskega mesta
Italija je glavna prejemnica sklada za okrevanje, starajoči se studii pa so v vrsti za 260 milijonov evrov za širitev in posodobitev, s katerimi bo mogoče izkoristiti različne načine gledanja filmov in televizije. "Temu kraju lahko vrnemo luč, ki ga je vedno zaznamovala in si jo zasluži," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala izvršna direktorica kompleksa Nicola Maccanico.

Cinecitta si vse od konca 60. let prejšnjega stoletja ne more povrniti nekdanjega slovesa, saj se televizijske in večje mednarodne produkcije raje odločajo za bolje opremljene studie. Po poročanju italijanskega poslovnega časopisa Il Sole 24 Ore trenutna nezmožnost filmskega mesta, da bi zadovoljijo potencialno povpraševanje po televizijskih serijah in filmih, zaradi premajhne velikosti odrov in drugih pomanjkljivosti, stane približno 25 milijonov evrov na leto.

"Za Cinecitta je to res edinstvena priložnost, saj združuje dve situaciji, ki se bosta težko ponovili: načrt okrevanja in cvetoč trg," je še dejala izvršna direktorica.

Želja po podvojitvi površine studiev
Levji delež sredstev bi pomagal podvojiti površino studiev, ki trenutno obsegajo približno 40 hektarjev, z nastankom petih novih snemalnih prizorišč ter obnovo in razširitvijo petih drugih. Nadaljnje izboljšave bodo glede na napovedi vključevale notranji bazen za podvodno snemanje, dvorano s 360-stopinjskim zelenim ozadjem in dve snemalni prizorišči za virtualno resničnost z LED-ploščami.

Nicola Maccanico je nadalje poudarila, da je povečano število različnih vsebinskih platform danes ustvarilo priložnost brez primere za filmske studie. "Znotraj tega tržnega konteksta se je porodila ideja o vnovičnem zagonu Cinecitta ... da postane novo referenčno središče za nov evropski trg avdiovizualne produkcije," je še dodala.

V filmskem mestu so v želji po dodatnem zaslužku pred desetletjem začeli organizirati javna vodstva, za obiskovalce je odprt tudi muzej s filmskimi posnetki, fotografijami s snemanj in kostumi. Leta 2014 so na obrobju Rima odprli tudi park Cinecitta World s filmsko tematiko, povezano s studii, ki ga je zasnoval trikratni oskarjevec, scenograf Dante Ferretti.

Italija z največ domačimi produkcijami
S konkurenti, kot sta studia Pinewood in Shepperton v okolici Londona, Babelsberg v Nemčiji ali Korda pri Budimpešti, je nemara ravno pravi čas za prenovljeno italijansko filmsko mesto.

Dejansko je bila Italija v letu 2019 – preden so se zaradi pandemije praktično po vsem svetu ustavile produkcije – evropska država z najvišjim številom domačih produkcij. Na leto so posneli kar 312 filmov ter tako prednjačili pred Francijo z 240 in Nemčijo s 237 filmi, navaja AFP podatke Evropskega avdiovizualnega observatorija.