Celovečerec Možje na soncu bo v Kinodvoru na ogled drevi ob 18.30. Klasika pomembnega egiptovskega režiserja Tevfika Saleha (1926–2013), v izvirniku naslovljena Al-makhdu'un, temelji na romanu palestinskega pisatelja Gasana Kanafanija (1936–1972).

Film Možje na soncu sta lani restavrirala World Cinema Project/The Film Foundation in Cineteca di Bologna v sodelovanju z National Film Organization in Salehovo družino. Foto: Kinodvor
Film Možje na soncu sta lani restavrirala World Cinema Project/The Film Foundation in Cineteca di Bologna v sodelovanju z National Film Organization in Salehovo družino. Foto: Kinodvor

Možje na soncu je boleče aktualna zgodba o treh Palestincih, pripadnikih treh generacij, ki hočejo prebegniti v Kuvajt. Vsak od njih sicer želi prebegniti zaradi drugačnih osebnih okoliščin, vsi pa zaradi nevzdržnosti bivanja na domačih tleh in želje po boljšem življenju. Realizem filma, poetično postrežen v svojstvenih filmičnih stihih in kiticah, izjemno neposredno predstavi telesno, čustveno in duhovno izkušnjo protagonistov, hkrati pa preraste v alegorijo mnogoplastne stiske palestinske eksistence, so zapisali v Kinodvoru.

Film možje na soncu je bil posnet leta 1972, torej v letu, ko so Izraelci ubili avtorja istoimenske knjižne predloge Gasana Kanafanija. Foto: Youtube/zajem zaslona
Film možje na soncu je bil posnet leta 1972, torej v letu, ko so Izraelci ubili avtorja istoimenske knjižne predloge Gasana Kanafanija. Foto: Youtube/zajem zaslona

Palestinski prebežniki prvikrat protagonisti lastne zgodbe
Gre za prvi igrani film iz arabskega sveta, ki prikazuje palestinske prebežnike kot protagoniste lastne zgodbe. Panarabski film govori tako o prebežnikih iz Palestine na poti iz Iraka v Kuvajt in posredno o vlogi drugih arabskih narodov v palestinskem vprašanju. Posnel ga je egipčanski režiser v sirski produkciji in ni le silovit glas, podarjen zatiranim, temveč tudi celovit portret realnosti, ki razkriva politične, družbene in finančne izzive, s katerimi se spopadajo.

Tevfik Saleh je sicer za sabo pustil relativno majhen filmski opus, a ta velja za velikansko zapuščino. Med znamenitimi egipčanskimi filmarji, največkrat predanimi socialnemu realizmu, izstopa kot modernist – a tudi kot edini, ki ga v egipčanski kinematografiji lahko imamo za resničnega ustvarjalca t. i. svetovnega filma, saj se v vseh svojih delih posveča političnim in družbenim krivicam ter razrednemu boju – ustvarjanje filmov je zanj politično dejanje, je še poudarjeno v napovedi.

Producent festivala je Otok, zavod za razvoj kulture in družbe. Koproducenti festivala so Center za kulturo, šport in prireditve Izola, Slovenska kinoteka in Kinoatelje. Kinodvor in Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola sta partnerja festivala. Foto: Kino Otok
Producent festivala je Otok, zavod za razvoj kulture in družbe. Koproducenti festivala so Center za kulturo, šport in prireditve Izola, Slovenska kinoteka in Kinoatelje. Kinodvor in Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola sta partnerja festivala. Foto: Kino Otok
Kira Muratova (1934–2018). Foto: Wikipedia
Kira Muratova (1934–2018). Foto: Wikipedia

Jubilejni 20. festival Kino Otok - Isola Cinema
Letošnji Kino Otok - Isola Cinema bo med 5. in 9. junijem v Izoli zaznamoval dve desetletji širjenja filmske kulture. Prej in potem bo potekal tudi v Ljubljani in na drugih lokacijah. V prestolnico bodo tako poleg festivalskih filmov prišli tudi nekateri njihovi avtorji, tudi letos bo na ogled retrospektiva iz zgodovine filma.

Oktobra se bodo zvrstile projekcije filmov Kire Muratove, ki je bila dejavna v nekdanji Sovjetski zvezi in nato tudi neodvisni Ukrajini. Za njene filme velja, da jih prežema nekonvencionalna, neustrašna, tudi nesentimentalna kritika moralno opustošenih družb, v katerih so dejanja posameznikov pogosto odrezana od skupnosti – in kakršnega koli racionalizma.