Gostujoča razstava Stoletnica. Fellini v svetu, ki je na ogled od danes naprej, predstavlja življenje in delo filmskega mojstra Federica Fellinija. Vanjo so med drugim vključene scenske fotografije, izvirne Fellinijeve risbe, filmski kostumi in intervjuji z italijanskim mojstrom sedme umetnosti.

V okviru aktualnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa si razstavo lahko ogledate vsak dan od torka do nedelje med 10.00 in 18.00, v prostoru pa je lahko največ devet ljudi naenkrat.

Do konca tega tedna je ogled razstave brezplačen, sicer pa bo odprta do 6. decembra. Foto: Slovenska kinoteka/Matjaž Rušt
Do konca tega tedna je ogled razstave brezplačen, sicer pa bo odprta do 6. decembra. Foto: Slovenska kinoteka/Matjaž Rušt
Sorodna novica Kako se je "največji fotograf italijanskega filma" raje odločil za kariero s fotoaparatom

Amarcord, Sladko življenje in Satirikon čakajo na boljše čase
Razstavo so si v kinoteki zamislili kot uvod v številne dogodke, posvečene 100. obletnici rojstva enega najvplivnejših filmskih režiserjev 20. stoletja, ki pa jih zaradi epidemioloških razmer za zdaj prav tako ne morejo izvesti. Poleg tega za nedoločen čas prestavljajo tudi celostno retrospektivo Fellinijevih filmov, ki bi morala potekati prav v teh dneh.

V sklopu retrospektive, ki so jo poimenovali Federico Fellini 100!, bodo, ko bodo razmere dopuščale, prikazali vseh 20 režiserjevih celovečernih filmov, tri celovečerne omnibuse, ki vključujejo Fellinijeve epizode, in štiri dokumentarne filme o Felliniju, ki jih je posnel nemško-ameriški avtor Gideon Bachmann.

Na razstavi Stoletnica. Fellini v svetu boste lahko proučili Fellinijeve družinske fotografije, intervjuje z njegovimi sodelavci, osebna pisma in drugo gradivo, vse pa razkriva edinstveno osebnost velikana filma in njegov osupljivi sanjsko-fantazijski filmski svet.

Fellini je najbolj znan po filmih, kot so Cesta, Cabirijine noči, Sladko življenje in Amarcord. V njegovih zgodnejših delih je zaznati socialno kritičnost neorealizma, pozneje pa je v filme vključeval osebno perspektivo, poseljeno z avtobiografskimi in psihoanalitičnimi vložki, ki jo je predstavljal z nadrealistično filmsko govorico. Na njegove sanjske pokrajine z baročnim podobjem je bistveno vplival Carl Gustav Jung. Foto: Slovenska kinoteka/Matjaž Rušt
Fellini je najbolj znan po filmih, kot so Cesta, Cabirijine noči, Sladko življenje in Amarcord. V njegovih zgodnejših delih je zaznati socialno kritičnost neorealizma, pozneje pa je v filme vključeval osebno perspektivo, poseljeno z avtobiografskimi in psihoanalitičnimi vložki, ki jo je predstavljal z nadrealistično filmsko govorico. Na njegove sanjske pokrajine z baročnim podobjem je bistveno vplival Carl Gustav Jung. Foto: Slovenska kinoteka/Matjaž Rušt

Postavitev, ki je nastala v sodelovanju z mojstrovo hčerko
Razstavljeno gradivo prihaja iz zbirk številnih italijanskih javnih in zasebnih arhivov. Kustosi razstave so novinar in Fellinijev prijatelj Vincenzo Mollica, mednarodno priznani kustos Alessandro Nicosia in Fellinijeva nečakinja Francesca Fabbri Fellini.

Razstavo sta omogočila veleposlaništvo Republike Italije in Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji s podporo programa Vivere ALL'Italiana italijanskega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje.

Pot je razstava začela marca letos v Moskvi in med drugim gostovala v Sankt Peterburgu, Vilni in Tirani, potovanje pa bo sklenila v Filmskem muzeju v Potsdamu. Razstava je dvojezična, v slovenščini in italijanščini, dvojezičen je tudi katalog razstave.

Za svoja dela je režiser prejel vrsto nagrad, poleg nagrad na festivalih v Cannesu in Benetkah tudi štiri oskarje za tujejezični film ter nekaj mesecev pred smrtjo leta 1993 še oskarja za življenjsko delo. Foto: Slovenska kinoteka/Matjaž Rušt
Za svoja dela je režiser prejel vrsto nagrad, poleg nagrad na festivalih v Cannesu in Benetkah tudi štiri oskarje za tujejezični film ter nekaj mesecev pred smrtjo leta 1993 še oskarja za življenjsko delo. Foto: Slovenska kinoteka/Matjaž Rušt
Slovenska kinoteka je korak bližje svojemu cilju, da bodo vse javne kinotečne dejavnosti potekale na enem mestu. Foto: BoBo
Slovenska kinoteka je korak bližje svojemu cilju, da bodo vse javne kinotečne dejavnosti potekale na enem mestu. Foto: BoBo

Matična hiša na Miklošičevi se je razširila
Ekipa Slovenske kinoteke že v 90. letih preteklega stoletja iskala možnost, da bi vse javne kinotečne dejavnosti potekale na enem mestu - tik ob dvorani, ki je že od nekdaj identifikacijsko središče kinoteke. Po likvidaciji Izobraževalnega središča Miklošič leta 2011 so se sprostili poslovni prostori na Miklošičevi cesti 26-28 in Čufarjevi ulici 1-3 in že istega leta je kinoteka pri ministrstvu za kulturo izrazila zanimanje zanje.

Konec leta 2016 je vlada zagotovila sredstva za odkup prostorov od Mestne občine Ljubljana za potrebe Slovenske kinoteke, in sicer za ureditev razstavnih, knjižničnih in drugih prostorov na površini 650 kvadratnih metrov.

Dobimo še knjižnico in mediateko
Sledila je obnova prostorov v pritličju na Miklošičevi cesti 26–28, prostori na Čufarjevi ulici, v katerih bodo uredili knjižnico in mediateko, pa na prenovo še čakajo. Kinoteka je tako po 24 letih delovanja dobila razstavne prostore v velikosti 180 kvadratnih metrov, ob njih sta še vstopna točka z garderobo in manjšo trgovinico ter predavalnica.