Razstava bo v Celju na ogled do 14. aprila. Foto: Center Sodobnih Umetnosti Celje‎
Razstava bo v Celju na ogled do 14. aprila. Foto: Center Sodobnih Umetnosti Celje‎

V Likovnem salonu Celje je vrata odprla razstava Gibljive slike. Jaka Babnik v svojem novem ciklu s konceptom aktivnega opazovanja in dokumentiranja javnega prostora – tokrat s fotografijo in videom – sledi prizorom reklamnih oglasov na mestnem in tovornem prometu ter tihim obrobjem mest, ki jih okupirajo te iste podobe.

Kot je o razstavi Gibljive slike zapisala kustosinja razstave Maja Antončič, Babnikove fotografske podobe, v nasprotju z naslovom serije in funkcijo fotografiranih objektov, statično in zato še toliko bolj povedno kažejo na hotene ali spodletele smernice reklamiranja.

Razvrednotenje moči podobe
"V poplavi vizualnih sporočil v naši fizični okolici in na spletu se zdi, da ni nikakršnega filtra, ki bi določil njihovo kakovost in kvantiteto. Podobe so vseprisotne in prav zaradi tega večkrat razvrednotene,"
ocenjuje kustosinja. Dodaja še, da Babnikova serija fotografij in sloganov blagovnih znamk govori tudi o neomejeni in nevestni rabi fotografije za vsako ceno in povsod, ne glede na pomenske anomalije in neprimernost njihove komercialne uporabe.

Srečni ljudje nam prodajajo utvaro srečnega življenja
Tako prepoznavne blagovne znamke kot reklame manj poznanih podjetij uporabljajo zadovoljne, privlačne in na videz srečne modele, pri tem pa se ne ozirajo na dvomljivost njihove vloge ali eksplicitnost fotografiranih objektov.

Ženske, prikazane skozi najbolj pogoste stereotipe, zvezdnik ali kos mesa – vsi postanejo sredstvo za doseganje enakega cilja, in sicer pritegniti pogled in ustvariti komunikacijski kod ustvarjanja želje, ki v končni fazi izzove še tako ozaveščenega potrošnika, je še zapisala Antončič.

Fotograf, ki je izšel iz skejterske scene
Ljubljančan Jaka Babnik že skoraj 30 let deluje kot samostojni umetnik, fotograf, urednik, snemalec in filmar, ki je posnel zavidljivo število fotografskih serij in filmov o prvih generacijah slovenske skejterske scene. Leta 2006 je režiral glasbeni dokumentarec Listen to Srečna mladina, bil je urednik fotografije pri slovensko-hrvaški reviji Pendrek, prav tako je soustanovitelj in solastnik založbe Rostfrei. Uveljavil se je s projekti, kot je Art of Asphalt, s fotografskimi serijami We Are Dogs, Jebodrom, Holy Land, Why so Serious, Pigmalion, Časovna izravnava in Vaje v slogu, ki jih je samostojno predstavil v vidnejših slovenskih in mednarodnih galerijah ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah sodobne umetnosti.