Dela na tem območju potekajo že več mesecev, a je to šele prva arheološka najdba – ni pa presenetljiva, ker gre za nekoč gosto poseljen del antičnega Rima. Foto: Reuters
Dela na tem območju potekajo že več mesecev, a je to šele prva arheološka najdba – ni pa presenetljiva, ker gre za nekoč gosto poseljen del antičnega Rima. Foto: Reuters

Glava kipa je iz tal pokukala z obrazom naprej ravno v trenutku, ko naj bi buldožer začel izkopavati stare cevi, predvidene za menjavo. Arheologinja, ki je ob takih delih po zakonu vedno prisotna, je posredovala in preprečila kopanje. "Že samo glede na obraz je bilo takoj očitno, da gre za kip osebe, oblečene v Herkula," je za tiskovno agencijo Reuters pojasnila Francesca Romana Paolillo iz arheološkega parka Appia antica.

Zaskrbljeni cesar?
Marmornata skulptura je upodobitev moža, ki je ovešen s prepoznavno levjo kožo, ob njem pa je tudi levji mladič. Ekipa je na nepričakovano odkritje naletela 25. januarja. Možak ima v čelo vrezane izrazite navpične gube – umetnostna zgodovina uči, da je to značilno za kipe iz 3. stoletja, obdobja, ko je bil rimski imperij v globoki krizi.

Na prvi pogled je upodobljeni mož "precej podoben" cesarju Deciju, ki je vladal med letoma 249 in 251 n. št. Francesca Romana Paolillo dodaja še, da so herkulske upodobitve rimskih vladarjev "precej redke". So pa stari Rimljani radi okraševali svoje vrtove s kipi Herkula.

Možak ima v čelo vrezane izrazite navpične gube – umetnostna zgodovina uči, da je to značilno za kipe iz 3. stoletja, obdobja, ko je bil rimski imperij v globoki krizi. Gube naj bi simbolizirale
Možak ima v čelo vrezane izrazite navpične gube – umetnostna zgodovina uči, da je to značilno za kipe iz 3. stoletja, obdobja, ko je bil rimski imperij v globoki krizi. Gube naj bi simbolizirale "zaskrbljenost nad usodo države", kar je bila visoko cenjena vrlina. Foto: Reuters
Direktorica parka Appia Antica upa, da bo lahko kip po končani obnovi razstavljen pri njih. Foto: Reuters
Direktorica parka Appia Antica upa, da bo lahko kip po končani obnovi razstavljen pri njih. Foto: Reuters

Kip je bil že ob najdbi razbit na več delov, še dodatno pa so ga poškodovali ob naključnem odkritju. Trenutno je v oskrbi strokovnjakov, ki ga čistijo in obnavljajo. Ko bodo dela končana, bo kip najverjetneje ravno razstavljen.

Decij je bil prvi rimski vladar, ki je padel v bitki – zanj je bil usoden spopad z Goti v današnji Bolgariji; v zgodovino je sicer zapisan tudi kot prvi rimski cesar, ki je sistematično preganjal kristjane. V Kartagini je "Decijevo preganjanje kristjanov" sovpadlo z začetkom kuge in kristjani so postali glavni krivci za njen izbruh.

V Rimu so arheološke najdbe pri kakršnem koli izkopavanju tal seveda zelo pogoste. V januarju so arheologi sklenili, da bodo opustili iskanje začetnega odseka slavne Apijske ceste, ker zaradi podtalnice na tem področju ni mogoče kopati dovolj globoko.

V intervjuju za časopis Corriere della Sera je zgoraj omenjena arheologinja povedala, da je kip pod zemljo najverjetneje končal na začetku 20. stoletja, ko so gradili kanalizacijo. "Takrat ni bilo nobenega arheološkega nadzora," je pojasnila. "Trenutno razvijamo različne hipoteze, ki nam bodo pomagale rekonstruirati poreklo in čas nastanka kipa."