"Najpomembnejše je, da predmete umaknejo v suh prostor, kjer je zagotovljeno prezračevanje," svetuje vodja oddelka za štafelajno slikarstvo na Restavratorskem centru RS Barbka Gosar Hirci. "Naj se v prostoru, kjer se bodo hranili predmeti, odpre okna in vrata. Če imajo ventilatorje, tudi pridejo prav. Prezračevanje namreč onemogoči rast plesni, kar je v primeru vode velik problem. Ko je namreč predmet enkrat okužen s plesnijo, je to skoraj nemogoče spraviti iz materialov," opozarja konservatorka-restavratorka.

Posebna previdnost je potrebna pri zlaganju predmetov, opozarja. Knjige je treba ločiti eno od druge, slik ne nalagajmo eno na drugo. "Okrasne okvirje, steklo in zaščite hrbtišč slik, fotografij in papirnega gradiva je treba odstraniti," dodaja.

V NUK-u so pripravili smernice za ustrezno ravnanje s knjižničnim gradivom in gradivom na papirju, ki je bilo izpostavljeno poplavam. Ključno je, da se iz poplavljenega prostora evakuira vse gradivo, saj zaradi umazanije in visoke relativne zračne ta ni primeren za hranjenje. Prav tako je treba nepoškodovano gradivo ločiti od ostalega gradiva in ga hraniti posebej v suhem prostoru.

Sušenje knjige: Če je mogoče, med knjižne strani namestimo brisače
Najpreprostejši način za sušenje knjig je sušenje na zraku, ki pa je dolgotrajen proces in zavzame veliko prostora. Poleg tega je končni rezultat deformirana knjiga z zvitimi platnicami, nagubanim papirjem itd.

V idealnih pogojih bi knjige sušili v čistem, suhem in varnem prostoru z nadzorovanimi klimatskimi pogoji. Prostor mora biti čim bolj suh, da se prepreči razvoj plesni in pospeši sušenje. Koristni so lahko ventilatorji za sušenje, sušilci za lase, klimatske naprave in podobno, saj bo njihova uporaba pospešila sušenje in posledično preprečila rast plesni. Pomembno je, da ventilatorjev in sušilcev ne usmerjamo neposredno v knjige.

Kadar je knjiga le vlažna ali so njeni robovi le rahlo mokri, jo lahko postavimo pokonci in pahljačasto razpremo, svetujejo v NUK-u. Tako se bo najhitreje in najučinkoviteje posušila. Če ima knjiga moker hrbtni del, jo lahko previdno razpremo na suho vpojno podlago in na vsakih nekaj minut previdno obrnemo strani, da se enakomerno suši.

Na približno vsakih 16 strani knjige lahko med liste knjige vstavimo papirnato brisačo ali vpojni papir – pri čemer je treba paziti, da je vstavljenih papirjev lahko največ za eno tretjino knjižnih strani, saj se sicer hrbet knjige lahko deformira. Brisače vedno začnemo vstavljati z zadnje ali s sprednje strani knjige, ne na sredini. Knjigo nato nežno zapremo in jo položimo na več listov vpojnega papirja oz. papirnatih brisač. Vpojni papir pod in v knjigi moramo menjati čim bolj pogosto, še svetujejo.

Pomembno je, da je knjiga posušena do konca
Sušenje na zraku lahko traja tudi več dni. Pomembno je, da knjige posušimo do konca, sicer se lahko pojavi plesen. "Ko je knjiga skoraj suha, jo počasi in previdno zapremo, položimo na mizo ali drugo ravno površino ter nežno oblikujemo v prvotno obliko. Stisnemo jo v knjigoveški stiskalnici (če jo imamo na voljo) ali obtežimo (vstavimo jo med dve deski, ki sta zaščiteni z vpojnim papirjem in obtežimo). Stiskamo jo čez noč, čez dan ponovno sušimo in to ponavljamo, dokler se knjiga popolnoma ne posuši. V nobenem primeru knjige ne vračamo na polico ali v začasno shrambo, dokler ni popolnoma suha, saj se sicer lahko razvije plesen."

Sušenje fotografij: pogosto menjanje vpojnega papirja
V primeru mokrega fotografskega gradiva se lahko na tem plesen pojavi v 48 urah. Vse vrste fotografij je najbolje posušiti na zraku. Fotografije se suši v suhem prostoru na vpojnem papirju na ravni površini s slikovno plastjo obrnjeno navzgor. Vpojni papir pod fotografijo je treba menjati čim bolj pogosto. Če so fotografije blatne in umazane, jih je treba pred sušenjem nežno sprati s čisto vodo. Med pranjem in sušenjem pazimo, da se ne dotikamo slikovnega dela fotografije.

Pri mokrih optičnih diskih (CD-jih in DVD-jih) je treba optične diske odstraniti iz zaščitne embalaže, pri rokovanju pa je treba paziti, da ne pride do mehanskih poškodb. Morebitno umazanijo ali blato z diskov nežno očistimo s čisto vodo, pri tem pa naj se ne uporabljajo nobena čistila. Diske sušimo tako, da jih zložimo navpično med primerne nosilce, ne sušimo jih ravno na površini. Po sušenju jih vstavimo v čisto in suho zaščitno embalažo.

Najboljša zaščita je preventivna skrb
Kako je tudi sicer najbolj ustrezno hraniti slike, kipe, fotografije, starine in druge primere dediščine, ki jih morda nimamo obešenih na stenah ali razstavljenih v bivalnih prostorih? "Slike, kipe, fotografije itd. je treba hraniti v suhih in dobro prezračenih prostorih. Pozornost je treba posvetiti tudi temu, kako so predmeti zloženi in poudarjam, naj bodo odmaknjeni od tal, izvorov vode in toplote." Vsak tip gradiva glede na material zahteva sicer specifične klimatske pogoje, kadar gre za raznovrstno gradivo, pa Barbka Gosar Hirci predlaga, da se hrani pri pribl. 20 stopinjah, vlaga naj bo od 50 do 55 odstotna.

Tudi na področju reševanja kulturne dediščine sta v nedavnih ujmah tako strokovna kot laična javnost pokazali izjemno solidarnost. Čeprav je prioritetna pozornost usmerjena v reševanje domov, je veliko sil usmerjenih v preverjanje škode na kulturni dediščini in reševanje tega, kar je še mogoče rešiti. "ZVKDS in Restavratorski center sta v vsakodnevnem stiku s konservatorji, ti pa z lokalnimi oblastmi, župniki, muzeji itd. Slovenija je majhna. Vsi poznamo koga in informacije gredo zelo hitro od ust do ust," je glede obveščanju o škodi in medsebojni pomoči ter posredovanju informacij dejala Barbka Gosar Hirci.

Medsebojno pomoč pri reševanju dediščine je v današnji izjavi o nastali škodi na kulturni dediščini in načrtih za reševanje omenila ter se zanjo zahvalila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Poudarila je, da so se številni sodelavci vseh javnih zavodov na področju kulture sami angažirali, dežurali, obveščali ministrstvo in si pomagali na terenu.