Poljski književnik Tadeusz Różewicz (1921‒2014) velja za enega največjih pesnikov 20. stoletja. Njegova prva pesniška zbirka Nemir je nastala pod močnim vtisom doživetij iz vojne in okupacije ter boleče izraža zlom humanističnih načel. Pozneje je Różewicz v svojih pesnitvah razmišljal o kaotičnosti življenja in izgubljenosti v sodobnem svetu. Oblikovno se je navezoval na poljsko avantgardo. Pisal je o "smrti poezije" in s tem mislil na konec tradicionalne poezije. Predlogo za Literarni večer, ki je nastal v režiji Ane Krauthaker, je pripravila Jana Unuk, tudi prevajalka Różewiczeve poezije. Besedila interpretirajo: Brane Grubar, Ivo Ban in Matej Puc.

Sorodna novica Nobelova nagrada za književnost v roke tanzanijskega avtorja Abdulrazaka Gurnaha

Kot je znano, je dobitnik Nobelove nagrade za literaturo 2021 zanzibarski pisatelj Abdulrazak Gurnah (1948). Njegov šesti roman Ob morju je izšel leta 2001. Ozadje romaneskne zgodbe je mrakobna postkolonialna zgodovina Zanzibarja, ki je po odhodu Britancev leta 1964 doživljal desetletja političnih prevratov in krutih medstrankarskih spopadov. Spremljamo pripoved o dveh izseljencih z Zanzibarja in njunih družinah. Eden je Saleh Omar, ki se izdaja za Rajaba Shaabana in na začetku knjige prispe v Veliko Britanijo, kjer zaprosi za azil. Pretvarja se, da ne razume angleško, zato mu dodelijo prevajalca Latifa Mahmuda. Vezi med možema so tesnejše kot zgolj izgnanstvo. Medtem ko Omar čaka na rešitev prošnje za azil, pripovedujeta zgodbe, ki se spletajo v zapleten labirint prevar, izdajstva, laži in maščevanja. Odlomek je iz angleščine prevedla Nina Grahek Križnar. Interpretira Zvone Hribar.

Pisateljica Liu Zakrajšek se je v marčni številki revije Literatura predstavila s kratko zgodbo Dobro jutro, Žižkov!, v oddaji Izbrana proza pa se prvič predstavlja na valovih Radia Slovenija z nežno zgodbo o ljubezni Otožnost zmajev v interpretaciji Lene Hribar Škrlec. Po mnenju urednika Marka Golje gre za ime, ki si ga velja zapomniti, in zgodbo, ki jo velja slišati.

Dinaw Mengestu se je rodil leta 1978 v Adis Abebi v Etiopiji. Ko je imel dve leti, se je njegova družina na begu pred državljansko vojno preselila v Združene države Amerike. Mengestu je avtor treh romanov, nominiranih za več nagrad in prevedenih v več kot ducat jezikov, ter pisec številnih stvarnih člankov o spopadih v Ugandi in Sudanu. Dinaw Mengestu živi v New Yorku. Odlomek iz spominske zgodbe Pošten izhod je prevedla Miriam Drev za oddajo Spomini, pisma in potopisi.

"Dragica Rajčić Holzner ne pripoveduje svoje zgodbe niti svoje usode, še manj svojega življenjepisa. Pripoveduje o življenju pozabljenih, vseh žensk, ki jim z navidezno neskončno zalogo upanja in ljubezni spodleti." (Gallus Frei, Literaturblatt.ch)

Dragica Rajčić Holzner (1959) je hrvaško-švicarska avtorica, ki živi v Innsbrucku in Zürichu, rodila pa se je v Radošiću v Dalmaciji. Jernej Biščak jo v Literarnem portretu predstavlja z odlomki iz romana Ljubezen za ljubezen. Izdala je pet pesniških zbirk, zbirko kratke proze in poleg omenjenega romana tudi zbirko esejev. Letos je prejela švicarsko nagrado za književnost za zbirko Sreča (Glück).

Pesnik, pisatelj, esejist, scenarist, prevajalec in urednik Jurij Hudolin je pred kratkim pri KUD Apokalipsa objavil novo knjigo z naslovom Pisma s potovanja (eseji, potopisi, portreti), snuje pa tudi zbirko kratkih zgodb Čas lepih žensk. Za okus vam ponujamo zgodbi Minu in Nekega dne, v katerih pripovedovalec sugestivno predstavi naslovni lik, nekoliko pa tudi sebe. Interpretira Klemen Kovačič.