Oglas
Medijsko pokrivanje se mi zdi v glavnem korektno. Je pa res, da je najmočnejše takrat, kadar gre za škandale ali pa za tako imenovane poroke oziroma registracije.
Pisateljica in prevajalka ter dobitnica nagrade Prešernovega sklada Suzana Tratnik je v spletnem klepetu MMC-ja zapisala, da je včasih veliko brala tako imenovano "trash" literaturo, ker se ji zdi izvedba tovrstnih del zelo dobra. Vsebina pač malo manj, saj je predvidljiva in zato dolgočasna.
Suzana Tratnik ni ena izmed tistih, ki tudi ob prejemu najbolj prestižnih nagrad ohranijo vzvišeno držo od družbe odtujenega umetnika in skoraj s prezirom izjavijo, da jim priznanje nič kaj dosti ne pomeni. Tratnikova je nagrado Prešernovega sklada označila za ustvarjalno spodbudo in tudi veliko olajšanje v socialnem smislu, saj je dobra točka v pisateljevem življenjepisu. Nagrada Prešernovega sklada namreč v slovenskem kulturnem prostoru močno vpliva na pisateljev ugled; obenem pa mu lahko nakoplje na glavo tudi sovražnike oziroma ljudi, ki te ravno zaradi uspeha ne marajo, je še dodala Tratnikova.Primerjava z obsojenci je na mestu
Izbranci Odbora Prešernovega sklada so tisti, ki si "smejo" Prešernovo proslavo oziroma osrednjo "razstavo" odličnosti slovenske kulture ogledati najbolj od blizu. Prav iz prve vrste parterja. Njihovo mnenje o dogodku zato verjetno pove marsikaj. Suzana Tratnik je prireditev skopo (a zgovorno) opisala s pridevnikom protokolaren. O zanimivem fenomenu podelitve nagrad, da nagrajenci na odru stojijo kot lipovi bogovi in ne dobijo niti priložnosti za javni izrek zahvale ali občutka počaščenosti, pa je Tratnikova dejala: "Lažje je povedati par besed, kot pa stati na odru kot obsojenec; kot smo v šali ugotavljali med podelitvijo."
Mnogopojavnost ženske literature
Ker je Suzana Tratnik tudi prepoznaven obraz iz slovenske scene družbenih aktivistov (dejavna je predvsem v Škucu, ki se bori za pravice istospolno usmerjenih), je bilo vprašanje o tako imenovani ženski literaturi skoraj mogoče pričakovati vnaprej. Pisateljica, prevajalka in publicistka je na vprašanje, ali ženski način pisanja oziroma "ženska" literatura sploh obstaja, odgovorila: "Obstaja. Če ne drugega, pa zato, ker se to vprašanje vedno znova ponavlja. Menim pa, da ženska literatura ni enoznačna; lahko bi jo delili tudi znotraj nje same."
Nekaj nasvetov za branje
Med slovenskimi pisatelji Suzana Tratnik izredno ceni Braneta Mozetiča in Mojco Kumerdej, za katera meni, da bi si tako kot ona zaslužila "Prešernov blagoslov". Kot dobre avtorje lezbične in gejevske literature Tratnikova izpostavlja še Leslie Feinberg, Sarah Walters, Jackie Kay, Mary Dorcey, Urško Sterle, Natašo Velikonja in Natašo Sukič. Seznam seveda ni dokončen.
Polona Balantič
Medijsko pokrivanje se mi zdi v glavnem korektno. Je pa res, da je najmočnejše takrat, kadar gre za škandale ali pa za tako imenovane poroke oziroma registracije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje