Foto: BoBo
Foto: BoBo


Večer v poklon ustvarjalnosti Svetlane Makarovič je potekal v sredo zvečer. Pesnica je v nabito polni dvorani glede svojih pravljic za odrasle povedala, da je njej najlepša pravljica Balada o Sneguročki. "Mogoče zaradi tega, kako se včasih iz strašnega, grdega izcimi nekaj lepega, rahlega, ki pa na koncu tudi propade," je dejala.

Z očmi, ki vidijo drugače: Zbrane zbirke 1964–2015 so antološko delo, ki prinaša vseh deset zbirk Svetlane Makarovič v celoti. Vanj so vključene še neobjavljene pesmi, pesmi iz pravljic in štiri zbirke šansonov. Predstavljajo pesniški opus enega najbolj samosvojih in posebnih glasov v zgodovini slovenske poezije, pravijo pri založbi.

"Pravljičarstvo se intimno, svetonazorsko, motivno zelo povezuje z njeno poezijo"
Baladne pravljice pa prinašajo pet pravljic za odrasle, pravljic s posebnim vzdušjem in sporočilom. Spremljajo jih ilustracije Petra Škerla in Tine Dobrajc. Urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov je za STA povedal, da pričujoči knjigi pokažeta, kako se pravljičarstvo Svetlane Makarovič zelo intimno, svetonazorsko, motivno zelo povezuje z njeno poezijo.

Pesnica je v nabito polni dvorani glede svojih pravljic za odrasle povedala, da je njej najlepša pravljica Balada o Sneguročki. Foto: BoBo
Pesnica je v nabito polni dvorani glede svojih pravljic za odrasle povedala, da je njej najlepša pravljica Balada o Sneguročki. Foto: BoBo

Iz obeh knjig je po njegovih besedah mogoče hitro ugotoviti, da je njen svet zelo natančno izdelan svet, v katerega potuje tako s svojimi pravljicami kot poetičnim opusom, ki je gotovo največji, najbolj mojstrski v zgodovini slovenske poezije. Iz njenih del je po besedah Harlamova tudi mogoče razbrati veliko upornost in kako pred časom je vedno bila Svetlana Makarovič.

"Njen opus je ves čas naperjen proti nasilju"
"Gre za eno zelo samosvojo posameznico, ki je tudi skozi svojo literaturo zelo natančno kazala, da ima svojo pot in da se ne bo nikomur uklonila, ne moškim, ne patriarhatu, ne pravzaprav človeštvu na neki način, in mislim, da tudi v teh negotovih časih, ko vsak dan poslušamo grozljive novice o vojni in nasilju, je pravzaprav njena poezija, njen opus več čas naperjen proti nasilju, predvsem proti nasilju nad najšibkejšimi, nad otroki, ženskami, in mislim, da je to ena lepa nota, ki nekako kaže tudi Svetlano in njeno veličino in njen humanizem,"
je še povedal urednik Cankarjeve založbe.

Urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov. Foto: BoBo
Urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov. Foto: BoBo

V njenih pravljicah po besedah urednika tudi ne skriva, da obstaja zlo na svetu. "Za prvim vogalom je zlo, to spoznavajo že otroci," je ob tem dodala pesnica. Spregovorila je tudi o svojem ustvarjalskem procesu. Svojo prvo zbirko opisuje tako, da je v njej sicer razbrati talent in muzikalnost, a tudi naivnost.

Njeno vodilo za ustvarjanje pa je, da na papir ne smeš izlivati čustev v tistem trenutku, ko te prevzamejo. "Ko gre (pesem) skozi devet filtrov, ko je izčiščeno, takrat napišeš to. Ko je pesem narejena, jo zapišeš. Počakaš, da odzveni v tebi, takrat jo zabeležiš," je opisala.

O svojem likovnem ustvarjalskem procesu sta na baladnem večeru spregovorila tudi ilustratorja Baladnih pravljic Tina Dobrajc in Peter Škerl. Tina Dobrajc je med drugim povedala, da je bila pot do prvih njenih skic tudi zato, ker so to bile pravljice Svetlane Makarovič, daljša kot običajno, a se je pri ilustraciji pravljic osredotočila predvsem na atmosfero "in potem vse drugo". Peter Škerl je dodal, da so ga vodili predvsem lastni občutki, "tako kot jaz vidim". Opomnil je tudi na pomen globine, resničnosti in večplastnosti del.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Njena prva pesniška zbirka Somrak je izšla leta 1964, tej je sledilo še šestnajst zbirk. Med najbolj znane zbirke sodijo Pelin žena, Vojskin čas in Tisti čas, zaznamujejo jih motiv zla ter slogovne in doživljajske prvine iz ljudskega mitskega sveta, s katerimi ustvarja baladno ozračje.

Leta 2002 je predstavila slovo od poezije z antologijo svojih najboljših pesmi z naslovom Samost (2002), ki je bila izdana v samozaložbi. Izdanih je bilo le 100 izvodov, od katerih so jih prodali le tretjino, medtem ko so preostali izvodi shranjeni kot dediščina, iz katerih naj bi se po njeni smrti financiral mariborski azil za živali. Zatem sta izšli še dve zbirki haikujev z naslovoma Naj bo poleti leta 2018 in Zima vezilja leta 2016.

Več kot 300 knjižnih naslovov
Poleg poezije in proze je napisala številne radijske in lutkovne igre za otroke ter drame za odrasle. Z več kot 300 knjižnimi naslovi ima eno najobsežnejših slovenskih bibliografij, za svoja dela je bila večkrat nagrajena. Prešernovo nagrado za življenjsko delo so ji namenili leta 2000, a jo je zavrnila.