Zoja Skušek je bilaprejemnica Sovretove nagrade. Foto: BoBo
Pred nedvanim je izšla druga dopolnjena izdaja Fragmentov ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa, s katerim je sklenila svoj obsežen uredniški in prevajalski opus. Foto: Založba *cf.

Zoja Skušek je najprej študirala svetovno književnost in francoščino s francosko književnostjo na ljubljanski Filozofski fakulteti, leta 1978 pa diplomirala iz gledališke dramaturgije na AGRFT-ju v Ljubljani. Z gledališčem se pozneje nikoli ni ukvarjala, zato pa je pri Analecti v knjižni obliki izšlo njeno diplomsko delo Gledališče kot oblika spektakelske funkcije. Pozneje se je izpopolnjevala na univerzah v Parizu in Berkeleyju.

Leta 1970 je začela delati kot prevajalka v svobodnem poklicu. Najprej je urejala knjižno zbirko Studia humanitatis, na začetku 90. let 20. stoletja pa bila med soustanovitelji založbe *cf, pri kateri je bila tudi glavna urednica. Med svoje najljubše knjige je štela Fragmente ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa. Delo je tudi sama prevedla, in sicer med bivanjem v Parizu, kjer se je, kot je dejala v pogovoru za Buklo, vedno dobro počutila.

Njen prevajalski opus obsega številna dela; prevajala je predvsem iz francoščine in hrvaščine. Pisala je kritične članke in teoretske razprave, zlasti sociološke, prevajala pa zlasti leposlovno, esejistično in znanstveno prozo. S kritikami, recenzijami, strokovnimi članki in drugimi objavami je vpeljala sodobne teoretske in miselne tokove v našo kulturo. Za svoje delo je prejela Sovretovo nagrado. Nekaj časa je bila tudi predsednica Mesta žensk – Društva za promocijo žensk v kulturi.

Ob slovesu Zoje Skušek