Beethovnov friz, ki ga je Gustav Klimt ustvaril leta 1902, je na ogled v Stavbi secesije na Dunaju. Foto: EPA
Beethovnov friz, ki ga je Gustav Klimt ustvaril leta 1902, je na ogled v Stavbi secesije na Dunaju. Foto: EPA

Raziskavo na Fakulteti za psihologijo Univerze na Dunaju je izvedla raziskovalna skupina doktorske študentke Anne Fekete pod vodstvom Helmuta Lederja. Raziskavo so izpeljali iz domneve, da lahko multimodalno izkušanje umetnosti – kot je poslušanje glasbe ob gledanju slike – izboljša estetsko izkušnjo, saj se lahko modaliteti dopolnjujeta, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Raziskavo so opravili na primeru Beethovnovega friza, ene glavnih stvaritev Gustava Klimta. Delo, ustvarjeno leta 1902, velja za enega vrhuncev dunajske secesije. Tema friza se nanaša na 9. simfonijo Ludwiga van Beethovna v interpretaciji Richarda Wagnerja. Raziskovalna skupina je ugotovila, da je pogled na to delo pomirjujoč – še posebej, če ob tem zveni ta Beethovnova simfonija.

V raziskavi so primerjali obiskovalce, ki so ob ogledu friza poslušali glasbo, ki je navdihnila Klimtovo umetnino, z obiskovalci, ki ob pogledu na friz niso poslušali glasbe. Ugotovili so, da je tudi že kratek obisk muzeja vsem obiskovalcem izboljšal počutje ne glede na glasbo. Pri tistih, ki so pa ob gledanju slike poslušali še njen glasbeni navdih, pa je bil – subjektivno gledano – učinek vpliva na razpoloženje večji.

Umetnost ima vsekakor potencial, da vpliva na razpoloženje, pri tem pa igra estetika pomembno vlogo, je povedal Leder. "Če sta dve čutili stimulirani na estetski, umetniški način, potem to bistveno poveča estetsko izkušnjo," je dodal. Raziskovalci so svoje zaključke objavili v reviji APA PsycArticles.