Svobode ni mogoče simulirati (2012), delo argentinskega umetnika Rirkrita Tiravanija. Foto: EPA
Svobode ni mogoče simulirati (2012), delo argentinskega umetnika Rirkrita Tiravanija. Foto: EPA
Doreen Garner
Ameriška umetnica Doreen Garner z instalacijo Rdeče stojalo uničenih in prisiljenih (2018) s sodobno reinterpetacijo tihožitij nizozemske zlate dobe opozarja na posledice in rane, s katerimi se spoprijemajo žrtve nasilja in spolnega nadlegovanja. Foto: EPA
Za zbiratelje, direktorje muzejev in druge povabljene goste je sicer sejem odprt že od torka. Na fotografiji berlinski umentiški dvojec Eva in Adele, najbolj znan po svojih performansih, izražata pa se tudi z bolj klasičnimi deli in instalacijami. Foto: EPA

Na teme, kot so seksizmi v svetu umetnosti, gibanje #MeToo pa vse do begunske krize, se odzivajo številna predstavljena umetniška dela, na najbolj pereča vprašanja in krize, s katerimi se spopada družba, pa bodo govorili tudi na številnih pogovorih, ki so sestavni del sejma. Tudi letos bodo na sejmu predstavljene številne politične izjave.

Na sejmu letos sodeluje 290 galerij iz 35 držav, in kot pravi Spiegler, je svet umetnosti sredi velikih sprememb. Približno 30 odstotkov galerij, ki se letos predstavljajo v Baslu, je v lasti žensk. Med njimi so Helga da Alvear iz Madrida, Marianne Boesky iz New Yorka in Nathalie Obadia iz Pariza.

Na Art Baslu se letos predstavlja 4.000 umetnikov, tako klasikov moderne kot zvezdnikov sodobne umetnosti, kot so sporni britanski umetnik Damien Hirst, mojster kiča Jeff Koons in najglasnejši likovni kritik Kitajske Aj Vejvej. Sejem, ki vrata za širšo javnost odpira danes, za zbiralce, direktorje muzejev in druge povabljene goste pa je odprt že od torka, se lahko že pohvali z nekaj večjimi prodajami. Vendar, kot pravi Spiegler, se uspeha sejma ne bi smelo meriti po številu prodane površine, tako kot pri galerijah ne bi smelo šteti samo število prodanih del.

Uspeh se pokaže šele čez pol leta
"Uspeh umetniškega sejma bi se moral meriti po tem, koliko novih zbiralcev pritegne v galerije, na sejmu predstavljene galerije pa po celoletnem rezultatu. V resnici je šele po šestih mesecih jasno, kako dobro so se predstavile na sejmu, in takrat se tudi pokaže, na katerem sejmu se splača predstaviti, in na katerem ne,"
pravi. Kot dodaja, si želijo, da kupec na sejmu odkrije umetnika oziroma galerijo, ki jima potem sledi na bienalih in umetnikovem delu v muzejih. "To mislim, da je naša naloga," pravi Spiegler v času, ko svet umetnosti spremlja neverjeten porast tovrstnih dogodkov – medtem ko je bilo leta 2005 na svetu 68 umetniških sejmov, jih je bilo v letu 2011 že 189, danes pa se lahko galerije predstavijo na več kot 300 tovrstnih sejmih po svetu.

Art Basel bo na ogled do nedelje.