Nekropolo pisatelja Borisa Pahorja uvršča danes najuglednejša mednarodna literarna kritika med klasike dvajsetega stoletja. Foto: MMC RTV SLO
Nekropolo pisatelja Borisa Pahorja uvršča danes najuglednejša mednarodna literarna kritika med klasike dvajsetega stoletja. Foto: MMC RTV SLO
Boris Pahor: Nekropola
Pahorjevo najbolj znano delo, Nekropola, je prvič izšlo leta 1967 (pri založbi Obzorja), nato pa leta 1997 pri Mladinski knjigi. Sledili so trije ponatisi z letnico 2008, letos pa je izšla še kot del Pahorjevih Izbranih del, ki so jih v založbi pripravili ob praznovanju njegove 96-letnice. Foto: Emka

Zbranim v srbskem centru PEN je pisatelj, ki ga je Univerza v Ljubljani predlagala za kandidata za Nobelovo nagrado, govoril o strahotnih mučenjih, ki jih je preživel v koncentracijskem taborišču, o spominih na holokavst, o fašizmu in nacizmu.

Borec za ohranitev slovenskega jezika in pravice manjšin, ki je nekoč pričal o strašni diskriminaciji v Italiji, je na literarnem večeru v Beogradu med drugim poudaril, da so razmere danes zelo drugačne in da v oddajah italijanskih televizij lahko svobodno govori o fašizmu. Tamkajšnji časniki tudi pogosto objavljajo njegove članke o strahotah iz druge svetovne vojne. Akademik je imel le lani več kot 100 predavanj, njegov nedavni nastop na italijanski televiziji pa je spremljalo okoli pet milijonov gledalcev.

Občudovanja vredno vztrajanje na lastni poti
Predstavitve sta se udeležila tudi ministra za kulturo Srbije in Slovenije, Nebojša Bradić in Majda Širca. Prvi je izrazil zadovoljstvo zaradi prihoda veterana slovenske književnosti, kar vidi tudi kot dober začetek realizacije v sredo podpisanega programa sodelovanja Srbije in Slovenije v kulturi v letih 2009-2011. Minister je opozoril na Pahorjevo vztrajnost, da gre vedno po lastni poti in da, ne glede na vse vojske, ki so šle mimo, ostane zvest slovenskemu patriotizmu in kozmopolitizmu.

Knjiga o najtemnejši plati evropske zgodovine
Zbrane je v imenu centra PEN pozdravil Predrag Palavestra, o knjigi pa je spregovoril še Mihajlo Pantić. Slednji je Nekropolo opisal kot moralni poziv, ohranitev spomina, težko knjigo o morbidnosti človeškega uma in najtemnejši plati evropske zgodovine. Kot je sklenil Pantić, je knjiga skozi pisateljevo preizpraševanje občutka krivde, ker je ostal živ, tudi zgodba o ohranitvi dostojanstva in upanja.