Od začetka 60-tih do leta 1991 se je pojavila v več kot 40 filmih. Prepoznavna je postala po vlogah v erotičnih filmih na prehodu iz 60-ih v 70-ta leta. Sodelovala je z velikimi imeni italijanskega in francoskega filma, njeno kariero pa so kasneje uničile lepotne operacije in legalne bitke zaradi posedovanja drog. Foto: EPA
Od začetka 60-tih do leta 1991 se je pojavila v več kot 40 filmih. Prepoznavna je postala po vlogah v erotičnih filmih na prehodu iz 60-ih v 70-ta leta. Sodelovala je z velikimi imeni italijanskega in francoskega filma, njeno kariero pa so kasneje uničile lepotne operacije in legalne bitke zaradi posedovanja drog. Foto: EPA
Laura Antonelli
Pojavila se je tudi v številnih erotičnih filmih, med drugim tudi Venus in Furs, Il merlo maschio in Divina creatura. Foto: EPA

Laura Antonelli oziroma Laura Antonaz, kot je bilo njeno pravo ime, se je rodila leta 1941 v današnji Puli. Z družino so se kasneje ustalili v Neaplju, kjer sta jo starša spodbudila k uram gimnastike. "Menila sta, da sem grda, nerodna, nepomembna in upala sta, da bom razvila vsaj nekaj miline," je povedala v enem od intervjujev. V ritmični gimnastiki je postala tako uspešna, da je diplomirala kot inštruktorica za gimnastiko in se preselila v Rim, kjer se je zaposlila kot učiteljica telovadbe v srednji šoli in začela delati tudi kot model ter kasneje kot igralka.

Od erotičnih do avtorskih filmov
Od začetka šestdesetih do zgodnjih devetdesetih se je pojavila v več kot 40 filmih. Najbolj je poznana po vlogi v filmu Igra z ognjem (Malizia) režiserja Salvatora Samperija iz leta 1973. Za vlogo gospodinje, v katero se zaljubi vdovec in njegovi trije sinovi, je prejela tudi nagrado italijanskega sindikata filmskih novinarjev za najboljšo igralko. A v erotično nabitem času konca šestdesetih in začetka sedemdesetih Igra z ognjem ni bil edini takšen; pojavila se je v številnih erotičnih filmih, med drugim tudi Venus in Furs, Il merlo maschio in Divina creatura. Kasneje je sodelovala z velikimi imeni italijanske kinematografije, kot so Dino Risi, Ettore Scola in Luigi Comencini. V svojem zadnjem celovečernem filmu Nedolžnost (Innocence, 1976) jo je za glavno žensko vlogo izbral Luchino Visconti.

Uničile so jo lepotne operacije in kokain
Med leti 1972 in 1980 je s svojim partnerjem, igralcem Jeanom-Paulom Belmondom živela v Parizu in snemala s francoskimi režiserji. V osemdesetih pa je njena kariera zaradi neuspešnih lepotnih operacij in obtožnic počasi ugasnila.

S Samperijem je leta 1991 tudi zaključila svojo filmsko kariero s filmskim nadaljevanjem Malizia 2000. Njena zvezdniška podoba je takrat zaradi posedovanja kokaina in policijskih aretacij že upadla; obsodbo ji je uspelo zavreči šele s sodno pritožbo leta 2006, a se je podpora znotraj filmske industrije v teh letih močno zmanjšala, igralka pa se je tedaj zvečine že umaknila izpred oči javnosti.