Razstavne prostore palače, v katerih je več galerij in muzejev, letno obiščeta več kot dva milijona obiskovalcev. Foto: EPA
Razstavne prostore palače, v katerih je več galerij in muzejev, letno obiščeta več kot dva milijona obiskovalcev. Foto: EPA
Grand Palais
Vhod v glavno stavbo kulturnega kompleksa. Foto: EPA
Grand Palais
V vseh štirih kotih glavne stavbe so kvadrige iz brona, dela Georgesa Recipona. Foto: EPA

Francoska kulturna ministrica Francoise Nyseen je ob predstavitvi prenove dejala, da bodo z njo popolnoma odprli muzejski kompleks, ki gosti več muzejev, med drugim znanstveni muzej, galerij in razstavnih prostorov. Del novozgrajenega prehoda za pešce, imenovanega Rue des Palais, bo tudi centralni vhod, ki bo po novem združeval muzej, galerije in glavno razstavno stavbo in bo obiskovalcem olajšal obisk kompleksa. Kot je še dejala ministrica za kulturo, je palača zdaj v slabem stanju in potrebuje temeljito prenovo.

Vrednost prenove je ocenjena na 466 milijonov evrov, polovico bo po napovedih kulturne ministrice prispevala država, 30 milijonov pa bo za prenovo prispevala tudi modna hiša Chanel, ki v prostorih palače redno gosti odmevne modne šove. V zameno za finančno injekcijo bodo po ustanoviteljici modnega imperija Gabrielle Coco Chanel poimenovali originalni vhod v palačo, ki ga krasijo številni ornamenti.

Palačo, prepoznavno tudi po steklenem stropu, bodo za javnost zaprli konec leta 2020, predvidoma za dve leti. Na olimpijskih igrah leta 2024, ki jih bo gostil Pariz, bodo v palači potekala tekmovanja v taekwondoju in sabljanju.

Pod načrte za prenovo se podpisuje francosko-italijanski arhitekturni biro LAN, ki predvideva tudi gradnjo nove terase na vrhu palače, s katere si bodo lahko obiskovalci mesto luči ogledali še z drugačne perspektive. Prve prenovljene dele naj bi po napovedih arhitektov odprli v prvih mesecih leta 2023.

Kompleks delo štirih arhitektov
Grand Palais oz. Grand Palais des Champs Elysees, kot je njegovo polno ime, ima bogato zgodovino. Kompleks so po triletni gradnji odprli 1. maja leta 1900 za svetovno razstavo. Boj med arhitekti, kdo se bo podpisal pod prestižni projekt, je bil zelo oster, na koncu so projekt dodelili štirim arhitektom. Henri Deglane, Albert Louvet, Albert Thomas in Charles Girault so bili zadolženi vsak za svoj del kompleksa. Glavno stavbo, ki gleda na avenijo Winstona Churchilla, je oblikoval Deglane, srednjo sekcijo, v katerih je tudi salon d' Honneur, Louvet, zdajšnji Palais de Decouverte je zasnoval Thomas, Girault pa je bil odgovoren za koordinacijo med arhitekti in gradnjo Petit Palais. Kot piše na spletni strani palače, je bila gradnja zaradi kompleksnosti in kratkega roka izredno zahteven projekt, pri njej pa je sodelovalo 1.500 delavcev. Glavni razstavni prostor kompleksa je dolg 240 metrov in je zgrajen iz jekla, kamna in stekla. Steklen strop, po katerem slovi palača, je največji v Evropi.

V palači so že od začetka organizirali različne razstave, v prvem obdobju, do konca 50. let prejšnjega stoletja, so bile v večini posvečene inovacijam in sodobni umetnosti, večkrat so dvignile nemalo prahu. Med prvo svetovno vojno so v palači organizirali vojaško bolnišnico, med drugo pa so jo sprva zasedli nacisti, ki so med drugim v njej postavili dve propagandni razstavi, pozneje pa je uporniško gibanje od tam vodilo osvoboditev Pariza.

Kompleks palače, ki ga je kulturno ministrstvo leta 2000 razglasilo za zgodovinski spomenik, je danes ena glavnih in najbolj prepoznavnih turističnih točk v francoski prestolnici, ki vsako leto s svojimi razstavami in drugimi dogodki privabi več milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Med letoma 2001 in 2004 je potekala prva faza rekonstrukcije in obnove, med drugim temeljev in steklenega stropa, pozneje pa so sledile še obnova fasade in obnova posameznih prostorov.