Ena od osrednjih predstavitev vizualne umetnosti na svetu bo za javnost odprta od 20. aprila do 24. novembra. Foto: EPA
Ena od osrednjih predstavitev vizualne umetnosti na svetu bo za javnost odprta od 20. aprila do 24. novembra. Foto: EPA

Peticijo, da se z beneškega bienala zaradi izraelske agresije nad prebivalci Gaze izključi Izrael, je podpisalo več kot 8000 umetnikov, kuratorjev in drugih kulturnikov. Organizatorji so se v sredo na poziv odzvali z besedami, da lahko vse države, ki jih priznava italijanska vlada, uradno zaprosijo za sodelovanje na beneškem bienalu. "Posledično bienale ne sme upoštevati kakršne koli peticije, ki zahteva izključitev sodelovanja Izraela ali Irana na prihajajoči 60. mednarodni razstavi," so dodali.

Leta 2022 sta zaradi vojne v Ukrajini udeležbo na beneškem bienalu odpovedala ruska umetnik in kustos.
Leta 2022 sta zaradi vojne v Ukrajini udeležbo na beneškem bienalu odpovedala ruska umetnik in kustos. "Ni več česa reči. Ko civilisti umirajo pod ognjem raket, ko se državljani Ukrajine skrivajo v zakloniščih, ko ruske protestnike utišajo, ni prostora za umetnost," je tedaj na Instagramu zapisal ruski umetnik Kiril Savčenkov. Foto: AP

Več tisoč umetnikov in drugih oseb z vizualnega prizorišča z vsega sveta je podpisalo peticijo Zavezništva za umetnost, ne genocid, v kateri so med drugim zapisali, da "je vsako delo, ki uradno zastopa Izrael, podpora genocidni politiki države".

Podpisniki peticije so izraelske vojaške operacije v Gazi označili za genocid in pozvali k premirju. "V času, ko se umetniški svet pripravlja na obisk narodnih paviljonov v Giardinih, se nam zdi nespremenljivo predstaviti umetnost, ki zastopa državo, ki izvaja grozote med Palestinci v Gazi. Genocidnemu paviljonu na beneškem bienalu nasprotujemo." V peticiji so med drugim opozorili na dvojna merila in navedli primer, ko na bienalu do leta 1993 v času apartheida ni smela sodelovati Južna Afrika in da je bil zadnji kurator kritičen do Rusije po invaziji države v Ukrajino.

Organizatorji bienala so v odzivu navedli, da sta odločitev za zaprtje ruskega paviljona na 59. razstavi leta 2022 sprejela kurator in umetnik, rusko ministrstvo za kulturo pa je sporočilo, da ne bo sodelovalo niti na 60. izvedbi. Organizatorji so ob tem opozorili, da se bosta v sklopu bienala predstavila dva projekta, v katerih sodelujejo palestinski umetniki, enega od teh je izbral kurator letošnje izdaje Adriano Pedrosa.

Med podpisniki peticije za izključitev Izraela z bienala je tudi mednarodno priznana fotografinja Nan Goldin, ki je od samega začetka kritična do izraelske agresije v Gazi. Foto: AP
Med podpisniki peticije za izključitev Izraela z bienala je tudi mednarodno priznana fotografinja Nan Goldin, ki je od samega začetka kritična do izraelske agresije v Gazi. Foto: AP

Sangiuliano izrazil podporo Izraelu
Na poziv umetnikov, da se z bienala izključi Izrael, se je odzval italijanski minister za kulturo Gennaro Sangiuliano, ki je Izraelu izrazil podporo. "Izrael nima le pravice, da predstavi svojo umetnost, ampak je njegova dolžnost, da pripoveduje o svojih ljudeh prav v času, ko ga hladnokrvno napadajo kruti teroristi." Izraelski minister za kulturo Miki Zohar, član stranke premierja Benjamina Netanjahuja, je po poročanju Washington Posta potrdil, da bo država sodelovala na bienalu, in se Sangiulianu zahvalil za podporo.

Sorodna novica Izraelski vojaki streljali na Palestince, ki so čakali na hrano. Humanitarcem ne izdajajo vizumov.

V napadih Izraela ubitih več kot 30.000 ljudi
Izrael je od Hamasovega napada na Izrael 7. oktobra, v katerem je umrlo 1200 ljudi, v obstreljevanju Gaze ubil več kot 30.000 ljudi, od tega več kot polovico otrok. Država je za 10. marec določila skrajni rok za začetek invazije v Rafo, kamor se je pred izraelskimi napadi zateklo 1,5 milijona Palestincev, ki trpijo hudo pomanjkanje hrane, čiste vode in osnovnih medicinskih potrebščin. Zaradi lakote umira vse več otrok. Napadi Izraela se nadaljujejo – v nedavnem napadu Izraela na čakajoče na hrano so bili ubiti najmanj 104 Palestinci.

Tudi Iran ostaja med povabljenimi
Organizatorji bienala so zavrnili tudi ločen poziv italijanskega gibanja Ženske, življenje, svoboda, da se zaradi zatiranja žensk in kritičnih glasov zlasti po priprtju in smrti Mahse Amini izključi Iran. "Zelo presenečeni in z velikim razočaranjem smo s spletne strani beneškega bienala izvedeli, da bo Islamska republika Iran med zastopanimi državami, kjer jo bosta predstavljala kurator in umetnik po izboru iranskega režima," je v izjavi na svojem profilu na Instagramu zapisalo gibanje.

Beneški bienale se je večkrat v svoji zgodovini večkrat znašel v središču vojn in političnih vprašanj. Leta 1936 je velik del držav bienale bojkotiral iz protesta proti italijanski fašistični vladi. Leta 1940 je bienale sredi vojne vihre potekal skoraj nemoteno, kar je umetnostni kritik Lawrence Alloway takrat opisal kot "hkrati impresivno in bizarno". Leta 1974 so razstavo nadomestili protesti proti državnemu udarcu čilskega diktatorja Augusta Pinocheta.

Osrednja tema: Tujci povsod
Letošnji, jubilejni, beneški bienale bo vrata odprl 20. aprila in bo potekal do 24. novembra, za strokovno javnost pa bo odprl od 17. do 19. aprila. Glavna tema bienala bo Tujci povsod, izhaja pa iz serije del v Parizu ustanovljenega kolektiva Claire Fontaine, ki sicer deluje v Palermu. "Beneški bienale 2024 se bo osredotočil na umetnike, ki so sami tujci, priseljenci, izseljenci, diaspora, izseljenci, izgnanci in begunci – še posebej na tiste, ki so se gibali med jugom in severom," je napovedal kurator 60. beneškega bienala, Brazilec Adriano Pedrosa.