Po besedah predsednika sveta SD-ja za kulturo Dejana Prešička so ga pripravili, da bi pregledali, kaj nevladniki (NVO) in samozaposleni potrebujejo za stabilno delovanje, kako profesionalizirati ta segment, pravno urediti statuse, zagotavljati dolgoročna sredstva in infrastrukturo ter kako vzpostaviti dialog s civilno družbo.

Po njegovih besedah je to področje pri nas sistemsko neurejeno, medtem ko evropske študije in tudi statistični podatki kažejo, da kultura in umetnost prispevata h gospodarski rasti, spodbujata ustvarjalnost in izboljšujeta kakovost življenja. Kot je dodal Prešiček, so evropske institucije kulturo opredelile kot gonilo za ustvarjanje novih delovnih mest.

Povzetek dogajanja pri NVO-jih in samozaposlenih v zadnjem letu in pol je podal strokovni vodja pri društvu Asociacija Tadej Meserko. Opozoril je na več sprememb: z imenovanjem novih strokovnih komisij so iz financiranja izpadle nekatere organizacije, najopazneje pri medijskem razpisu, vprašanje nevladnih organizacij na Metelkovi 6 se je znašlo na sodišču, varuh človekovih pravic pa je pri samozaposlenih ugotovil več kršitev pravnih norm.

Pri protikoronskih ukrepih so sicer vpeljali bone za kulturo, vendar jih določena področja NVO zelo težko uveljavljajo, podobno velja tudi za samozaposlene. Da gredo stvari navzdol, se po njegovih besedah kaže tudi v proračunu, ki sicer povišuje sredstva za kulturo, a jih zmanjšuje za NVO.

Predstavnik sindikata Glosa Denis Miklavčič je izpostavil ključno težavo samozaposlenih, ki so uradno opredeljeni kot delodajalci in posledično prikrajšani za delavske in človekove pravice, poleg tega morajo obvladati tudi pravno in računovodsko področje. Zato se v sindikatu zavzemajo, da bi jih umestili v delovnopravno zakonodajo, kar so tudi že predlagali.

Opozoril je tudi, da so njihovi projekti podcenjeni v primerjavi z delavci v javnih zavodih in da velik del samozaposlenih, vpisanih v registru ministrstva za kulturo, ne dosega minimalne plače. "S statusom delodajalca Slovenija izgublja ključni kreativni položaj, ker ne omogoča sledenja stroki, odriva ustvarjalce na socialni rob in spodbuja socialni dumping," je dejal Miklavčič.

Po besedah člana nacionalnega sveta za kulturo Jurija Krpana si nevladni sektor želi, da bi bil finančno in pravno enakopravno obravnavan z javnim sektorjem. Velja za zelo uspešnega pri pridobivanju evropskih sredstev, medtem ko v 2. členu krovnega zakona v kulturi, ki opredeljuje kulturo in pristojne na tem področju, sploh ni omenjen. Izpostavil je tudi, da je dialog z ministrstvom prekinjen, čeprav bi lahko "skupaj ustvarjali neki sistem, ki bo vzdržen za vse – za državo in kulturo".

Tudi direktor Mirovnega inštituta Iztok Šori je opozoril, da večino sredstev pridobijo na razpisih v tujini, za svoje delovanje pa bi potrebovali osnovno infrastrukturo, stabilno financiranje in podporno okolje v državi. Danes je situacija po njegovih besedah nasprotna: sprejemajo se zakoni, ki delovanje NVO omejujejo, lahko pa bi jih vključevali v različne postopke in razvojne politike, ker gre pogosto za vrhunske strokovnjake. Kot možno prostorsko rešitev je omenil zapuščene prostore, nekatere od teh imata v lasti tudi država in občina.