Slovenijo je gostja posvarila pred Putinom in njegovim osvajalskim apetitom, sebe pa označila za punk in underground pesnico. Tudi Slovenija bi morala razmisliti o svoji varnosti in obrambi pred Putinovo Rusijo. Kot slovanska in postsocialistična država ste namreč Putinova tarča, hkrati pa ste na njenem vojnem dometu, je prepričana.

Humanitarne razmere na vzhodu Ukrajine vzbujajo izjemno skrb in se po štirih mesecih od začetka ruske invazije še poslabšujejo, so sporočili iz urada ZN-a za usklajevanje humanitarne pomoči (OCHA). Foto: EPA
Humanitarne razmere na vzhodu Ukrajine vzbujajo izjemno skrb in se po štirih mesecih od začetka ruske invazije še poslabšujejo, so sporočili iz urada ZN-a za usklajevanje humanitarne pomoči (OCHA). Foto: EPA

Putin namreč "zbira slovanske dežele in nekdanje dežele socializma" ter želi podjarmiti vso Evropo, je pojasnila in menila, da je v takih okoliščinah bolje razmišljati o lastni varnosti kot o njih, Ukrajincih. Oni se bodo že znašli in zmagali. Rusija bo sicer verjetno razpadla, številni narodi, ki so zdaj v njenem "suženjstvu", pa se bodo osamosvojili, je na pogovoru menila pesnica.

Jevgenija Čuprina je predstavila sodobno kijevsko literarno sceno in njen odziv na vojno. Foto: Združenje Pen
Jevgenija Čuprina je predstavila sodobno kijevsko literarno sceno in njen odziv na vojno. Foto: Združenje Pen

Sama stavi predvsem na "tlačena severna ljudstva", na čigar območjih so glavne zaloge nafte in plina, ki si ju zdaj lasti Rusija. Hkrati je izrazila upanje, da Putin in ruska vojska, ki je pod njegovim vodstvom, svojega pohoda nad Evropo ne bosta nadaljevala.

Na pogovor, ki ga je vodil novinar Aljaž Vrabec, prevajala pa je prevajalka Lijana Dejak, so prireditelji povabili tudi profesorja Blaža Podlesnika, avtorja knjige Pregled ruske kulturne zgodovine. Ta je predstavil zgodovinski pogled na rusko-ukrajinski konflikt. Poudaril je, da je ruska stran za svoje opravičilo zlorabljala zgodovino in da na to ni imuna tudi nasprotna, ukrajinska stran.

V krajši polemiki z ukrajinsko gostjo se je držal zgolj kulturno-zgodovinskih dejstev, Čuprina pa se je na te odzvala predvsem z vidika napadane države in njene resnice.

Ob omembi, da Putin vojno agresijo nad Ukrajino opravičuje z napadom na tamkajšnji fašizem in z denacifikacijo, je menila, da gre za fašizem zgolj v ruskem primeru, medtem ko je domnevni ukrajinski fašizem zanikala.

Kot je pojasnila, gre v Ukrajini in po njenem mnenju tudi v ukrajinskem vojaškem nacionalističnem bataljonu Azov, zgolj za ljudi različnih prepričanj. V Ukrajini je namreč veliko različnih religij in prepričanj, je dodala.

Čuprina je povzela, da bi sicer svet moral bolj razmišljati o lastni obrambi in zaščiti pred rusko vojsko, kot pa o tem, ali so v Ukrajini nacisti.